Popravek: Farsa v državnem zboru

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 3. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da "... še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? 70 milijonov!" Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d.o.o. je za 55,35-odstotni delež Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Lastovo

Odrasla sem z barkami. Imeli smo jih v družini, ribiške in batele, že zgodaj sem se naučila spoštovati morje, muhavost, s katero iz bonace v hipu preide v zloveščo hudo uro. S trajekti potujem že leta, prepoznam neizmerno utrujenost posadke v norem času turistične sezone, ko v enem samem dnevu do otokov prepelje več tisoč potnikov in avtomobilov. Od nekdaj pa je bil moja prva izbira eden in edini med njimi, in to kljub starosti, zarjavelosti, škripavosti – Lastovo, ki je leta plul na progi Split–Šolta. Kadar udari jugo ali se razdivja tramontana in do najbolj oddaljenega hrvaškega otoka Lastova ne more priti noben trajekt, se vse do danes ve, da se na pot odpravi Lastovo. Še pred desetimi leti so v skromnih barih na Jadrolinijinih trajektih delali ladijski natakarji in Maks z Lastova je kuhal najboljšo kavo. Potem so koncesije za te bifeje oddali raznim pridaničem in zdaj kava na trajektu stane skoraj štiri evre, poleg tega pa je ogabna.

dr. Bogomir Kovač

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Uspeh turizma

Tradicionalni pregled turističnih dogajanj ob prevesu vrhunca poletne sezone ne prinaša dramatičnih novic, ne doma in ne v tujini. Turistična panoga si je po globalni pandemijski recesiji povsem opomogla in se vrača v stare tirnice vsakoletne rasti. Toda karte so vendarle premešane, na ponudbeni in tudi povpraševalni strani, zlasti v EU. Turistična industrija ima največ težav s kadri, globalnimi poslovnimi pristopi in lokalno prilagodljivostjo. Turistična potrošnja postaja občutljivejša na številna tveganja, zahtevnejša in manj uniformirana. Slovenija se je na tem področju znašla bolje od pričakovanj, pa vendarle še vedno ne izkorišča svojih konkurenčnih prednosti. Za seboj ima nedvomno najboljšo prakso strateško razvojnih dokumentov v državi, pa trdno zasidrano in sposobno ekipo na STO. Turistična dejavnost je v primerjavi z drugimi preprosto dober primer skupnega delovanja deležnikov. In zato panoga žanje uspehe ne glede na ciklična nihanja in vrsto konkurenčnih vrzeli, ki jih ne znamo zapolniti. Pod črto, turizem je lahko učna ura za druge gospodarske dejavnosti, sam pa bo še moral v šolske klopi.

Janko Lorenci

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Neizvoljeni vladarji

Odnos do bogatih po svetu se počasi spreminja. Brazilija s podporo Nemčije, Španije in Južne Afrike predlaga za vse milijarderje dvoodstotni davek. Melonijeva je podvojila pavšalni davek na bogastvo tujcev, pridobljeno v tujini. Celo finančni ministri na vrhu G 20 so rekli, da bi bilo treba storiti kaj več za obdavčenje superbogatašev. Pred tem je podoben poziv podpisalo 19 nekdanjih voditeljev različnih držav, tudi Francije in Avstralije.

Vlado Miheljak

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Romi vs. civili

S Romi vs. civiliRomi vs. civilipisanjem o »romski problematiki« nekako nimam sreče. Pred mnogimi leti sem za Dnevnik provokativno napisal, da če hočemo razumeti razlike med prekmurskimi in dolenjskimi Romi, je treba narediti narediti študije razlik med prekmurskimi in dolenjskimi domorodci. Seveda ne kakšne genetske študije, ampak antropološke, sociološke, socialnopsihološke raziskave življenjskih navad, vrednot, verovanj, prepričanj ... Zakaj se Romi v Prekmurju integrirajo in socializirajo, na Dolenskem pač ne? Morda pa je treba socializirati, integrirati, pripraviti na sobivanje ne samo Rome, ampak tudi domorodce? Po objavi so uredništvo zasuli ogorčeni telefonski klici in pisma bralcev.

Grega Repovž

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Uvodnik

Uvodnik / Kdo so ti ljudje?

Ta teden je v javnost prišla novica, da bo sicer zelo uspešno in dobičkonosno podjetje Boxmark, ki v Kidričevem šiva usnjeno galanterijo za avtomobile, še večji del proizvodnje preselilo na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Posledica tega je seveda nadaljnje zapiranje delovnih mest v Sloveniji. Direktor Marjan Smodiš je bil v nastopu na TV Slovenija diplomatski, a iskren: stroški delovne sile so pri nas tako visoki, da se jim tovrstni dodelavni posli tukaj vse manj izplačajo. Boxmark pa hoče ohraniti oziroma še povečati uspešnost in dobičkonosnost.