22. 3. 2013 | Mladina 12 | Dva leva
Prezgodnje praznovanje pomladi
(Je Maribor opij za vstajnike?)
»Ob koncu svojega mandata se ti želim zahvaliti za odlično sodelovanje. V veliko čast mi je bilo, da sem lahko v tem letu delal s teboj. Vesel sem, da sva se lahko odkrito in iskreno pogovarjala, žal mi je le, da za to ni bilo še več priložnosti. Kot politika in kot človeka te zelo spoštujem in ti želim vse dobro.«
— Minister za pravosodje bo tudi v vladi Alenke Bratušek v srcu nosil Janeza Janšo
Na naslednjem protestu, ki je napovedan za 9. marec, bodo protestniki po napovedih Lubeja proslavili »odhod ’prvega’ medtem, ko pričakujemo še odhode ostalih«, proslavili pa bodo tudi, da je Hilda Tovšak »tam, kjer mora biti in to je v priporu«.
— Vstajniki se ne morejo odločiti, ali naj protestirajo ali proslavljajo (Finance, 2. 3. 2013)
Heinrich Böll je v romanu Skupinska slika z gospo skozi zgodbo subtilnega, a prepovedanega ljubezenskega razmerja v zadnjih dneh vojne vihre in totalnega kaosa, ko je stari režim že bolj kot ne razpadel, novega pa še ni bilo, posredoval sporočilo, da naj udeleženci uživajo v vojni, kajti ko pride mir, se bodo problemi šele zares začeli. Vojna je kruta, a mir je neizprosen. Tako nekako. In Slovenija marca 2013 je približno tako nedefinirana, kot je bila Nemčija aprila in maja 1945. Konec tega lepega-grdega stanja se nezadržno bliža. In po romantični nedolžnosti in naivnosti vstajništva se že kažejo prvi obrisi tenzij, razcepov, pa celo sumničavosti in nagajanj. Drobnih narcisizmov. Moj prijatelj je rekel: Poglej, se že tepejo za kračo, ki še veselo skače po gmajni! Ne vem, najbrž so vse to dogajanje, frakcionaštvo in prerivanje res neizogibna otroška bolezen novih vstajniških »strank«. Nekateri sedanjo situacijo primerjajo z dogajanjem znotraj koalicije Demos leta devetdeset. No, takrat je bilo vendarle nekoliko drugače. Najprej so imeli nedvomno skupnega nasprotnika ali celo sovražnika, sprli pa so se šele potem, ko so dosegli cilj in prevzeli oblast.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Dva leva
»Ob koncu svojega mandata se ti želim zahvaliti za odlično sodelovanje. V veliko čast mi je bilo, da sem lahko v tem letu delal s teboj. Vesel sem, da sva se lahko odkrito in iskreno pogovarjala, žal mi je le, da za to ni bilo še več priložnosti. Kot politika in kot človeka te zelo spoštujem in ti želim vse dobro.«
— Minister za pravosodje bo tudi v vladi Alenke Bratušek v srcu nosil Janeza Janšo
Na naslednjem protestu, ki je napovedan za 9. marec, bodo protestniki po napovedih Lubeja proslavili »odhod ’prvega’ medtem, ko pričakujemo še odhode ostalih«, proslavili pa bodo tudi, da je Hilda Tovšak »tam, kjer mora biti in to je v priporu«.
— Vstajniki se ne morejo odločiti, ali naj protestirajo ali proslavljajo (Finance, 2. 3. 2013)
Heinrich Böll je v romanu Skupinska slika z gospo skozi zgodbo subtilnega, a prepovedanega ljubezenskega razmerja v zadnjih dneh vojne vihre in totalnega kaosa, ko je stari režim že bolj kot ne razpadel, novega pa še ni bilo, posredoval sporočilo, da naj udeleženci uživajo v vojni, kajti ko pride mir, se bodo problemi šele zares začeli. Vojna je kruta, a mir je neizprosen. Tako nekako. In Slovenija marca 2013 je približno tako nedefinirana, kot je bila Nemčija aprila in maja 1945. Konec tega lepega-grdega stanja se nezadržno bliža. In po romantični nedolžnosti in naivnosti vstajništva se že kažejo prvi obrisi tenzij, razcepov, pa celo sumničavosti in nagajanj. Drobnih narcisizmov. Moj prijatelj je rekel: Poglej, se že tepejo za kračo, ki še veselo skače po gmajni! Ne vem, najbrž so vse to dogajanje, frakcionaštvo in prerivanje res neizogibna otroška bolezen novih vstajniških »strank«. Nekateri sedanjo situacijo primerjajo z dogajanjem znotraj koalicije Demos leta devetdeset. No, takrat je bilo vendarle nekoliko drugače. Najprej so imeli nedvomno skupnega nasprotnika ali celo sovražnika, sprli pa so se šele potem, ko so dosegli cilj in prevzeli oblast.
In prvi problem vstajnikov je prav vprašanje, kakšni cilji so doseženi. Je padec Janeza Janše konec ali šele začetek nekega boja. Je njegov (verjetno začasni) odhod dovolj za veselico ali se je treba prevprašati, kako poslej. Še zlasti, kako obravnavati sedanjo koalicijo Alenke Bratušek. Ne gre za to, ali si zasluži 100 dni miru, saj tega dejansko ni dobila nobena vlada, ampak kaj njen prihod pomeni, kakšno alternativo lahko ponudi. Da smo se vsaj začasno rešili enega zadnjih evropskih samodržcev, je velika stvar. A kaj pričakovati od vlade Alenke Bratušek? Ne prav veliko. Vlada je rezultat trgovanja in gnilih kompromisov, kakršne pač definira parlamentarna aritmetika. Razlike med vladavino Janeza Janše in Alenke Bratušek, se bojim, bodo bolj v slogu kot v vsebini. Kaj pomeni, da sta v koaliciji DL ali DeSUS? Bodo sedaj delovali kaj drugače, kot so v vladi Janeza Janše? Že na začetku so pokazali, da ne. V vladi Bratuškove bo sedel pravosodni minister, ki ga je fasciniral premier, ki je izigraval in se norčeval iz pravne države. Minister je obžaloval, da se poslavlja od premiera, ki ga spoštuje kot človeka in politika!? Virant je dolgo molče spremljal kadrovski cunami, nad katerim se sedaj zgraža, snedel je svoje besede o nezdružljivosti pravosodnega in represivnega resorja pod eno stranko in stranka je izpričala izjemen talent za pridobivanje »donosnih« resorjev, kot je infrastruktura. Ker so apetiti DeSUSa sicer nespodobni, a bolj preprosti, lahko že sedaj rečemo, da bo DL najšibkejši, najmanj zanesljiv člen nove vlade in koalicije. No, da vendarle ne bomo že vnaprej popolnoma izključujoči. Kljub vsemu nekaj pomembnih razlik vendarle bo. Področja kulture, znanosti, šolstva, sociale in še česa ne bodo poniževana, kot so bila pod vlado Janeza Janše. In upajmo, da javno dobro ne bo več nenehno na razprodaji.
A kaj sedaj? Kako naprej? Kako naj ravnajo vstajniki? Maribor, točneje, nadomestne županske volitve imajo pomembna sporočila za Slovenijo. Po eni strani dajejo upanje, da ljudski revolt lahko pripelje do sprememb, a hkrati lahko posredujejo iluzijo, da je podoben scenarij mogoč in samoumeven tudi za državno raven. Vstajniška gibanja so pred resnimi izzivi. Ali hočejo zgolj spremembo parlamentarne konstelacije ali radikalno spremembo družbenega reda, kot se precej lahkotno obljublja? Če hočejo prvo, je dovolj, da se čim več list oz. novih strank prebije v parlament, če hočejo drugo, morajo doseči ustavno večino. Če jo hočejo doseči ali vsaj sanjati o njej, morajo nastopiti povezano. A da bi nastopila povezano, morajo najti skupne programske točke. Kar pa je težko, saj še elementarno in transparentno dogovarjanje ne steče. In ne nazadnje, če hočeš oblikovati stranko ali listo in nastopiti na volitvah, moraš priznati parlament in legitimnost predstavniške demokracije.
Zamenjati družbeni red ali vsaj nekatere njegove postulate ni enako kot izvoliti novega župana. Za začetek je že vstop v parlament velika stvar.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.