Politika prisklednikov

Heni Erceg

25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Hrvaška

Doma imamo na kupe knjig, nekaj tisoč nepotrebnih, pa vendar dragocenih koščkov življenja. Kamorkoli pogledaš, jih je vse polno, na policah po stenah, v škatlah po kotih stanovanja, precej jih je shranjenih v zatohli drvarnici, tudi knjižure vezanih člankov, nastalih v 15 letih obstoja Ferala. Tako mi je padlo na pamet, da bi mestne oblasti zaprosila za kako klet, kamor bi spravila svojo knjižno zbirko, he he, lahko bi se prodala kot zaslužna državljana, novinarja, ki sta celo napisala nekaj knjig. Eh, sva godrnjala sama pri sebi, ko sva z zavistjo gledala, kako je Frka, vodja kabineta predsednika vlade, v Zagrebu dobil veliko klet, da bo vanjo lahko preselil svoje knjige in izrezke iz časopisov, nanašajoče se na domovinsko vojno, ki jih je izrezoval, ko je vojne dni preživljal po sinekurah v tujini. Zdaj zanje nima prostora v stanovanju, velikem 96 kvadratnih metrov, ki mu ga je dala država, da bi v tem »prostranstvu« živel sam s soprogo. Ker seveda omenjena klet ni bila ravno primerna za shranjevanje dragocene dokumentacije, so prostor preuredili, kakopak na stroške državljanov; prenova je stala blizu 60 tisoč evrov. In kadar bi našega Frko, medtem ko bi se poglabljal v kak dokument, bogpomagaj nekam pritisnilo, kar je popolnoma naravno, menda ni pričakovati, da bo hodil v bližnje stanovanje, zato so v kleti uredili tudi dostojno kopalnico, kakršna pritiče tako pomembnemu hadezejevcu.

Ker predsednik vlade živi v trietažnem stanovanju, se dobro zaveda pomembnosti prostora, zato ga je ta mala podrobnost v nepreglednem morju hadezejevske korupcije, ki so jo seveda razkrili hudičevi mediji, popolnoma vrgla iz tira. Premier, katerega tipično diktatorsko preganjavico je zdaj opaziti že pri vsakem nastopu, je v obrambi svojega Zvonka celoten škandal razglasil za medijsko zaroto, vojno proti njegovi vladi, terorizem …

Trdil je, da je korupcija iz njegove stranke in vlade izkoreninjena in da se opozicija z zahtevo po zamenjavi ministra za gradnjo, ki mu v skoraj dveh letih po potresu ni uspelo obnoviti niti ene hiše v Baniji, Zagreb pa je še vedno videti kot Bejrut, lahko postavi na trepalnice, pa svojega ljubega sodelavca ne bo nikoli zamenjal. Potem se je kot kaka slaba karikatura dan pozneje sam postavljal na trepalnice, sikajoč demagoško zavajajoče trditve o moralni čistosti skorumpirane interesne koalicije, ki jo vodi, ko je policija prav omenjenega ministra pospremila v zapor zaradi več nezakonitih dejanj in omogočanja premoženjskih koristi prijateljem, ki so v obliki domnevnih spodbud dobivali denar, kakor se je temu mogočnežu zahotelo.

Poleg aretiranega ministra je preiskava zajela še dva ministra in podpredsednika vlade, pripadnika srbske manjšine, ki jih je drugega za drugim imenoval ravno premier. Vse je torej izbral sam, prav tako kot tistih 14 bodisi ministrov bodisi visokih uradnikov, ki so v petih letih njegove vladavine končali za zapahi. Kot sestavni členi globoko zakoreninjene mafijske hobotnice, za to, da jih je imenoval, in za njihove grehe pa nosi izključno politično odgovornost premier Plenković. In kaj naredi predsednik vlade demokratične države, če njegov minister konča v zaporu, pol vlade pa je v preiskavi? Ve se, odstopi in razpiše volitve.

Res je, toda govorimo o Hrvaški, kjer se vsak črv na položaju, na katerem dobi politično moč in veljavo, v hipu prelevi v gospodarja džungle, pripravljenega do zadnjega diha braniti svoj pohlepni zverinjak, ki sega od vrha oblastne piramide do njenega dna in je kot strupeni bršljan razpreden po vsej državi. Tako se je predsednik vlade, ki ga je malo prej predramila novica, da so aretirali njegovega ministra za gradnjo – neposredno odgovornega, da v določenem roku ni bil porabljen niti delček ogromnih evropskih sredstev za popotresno obnovo –, pojavil pred novinarji in postregel z nečim, česar dotlej še nismo doživeli. Silovito je napadel državno tožilstvo, češ da ga ni obvestilo o aretaciji, da je namerno in podlo »izbralo tajming« v tednu njegovih »spektakularnih uspehov«, potem pa od državne tožilke zahteval, naj čim prej stopi pred novinarje in pojasni svoje nezaslišano ravnanje. Takšen odkrit napad vodje izvršne veje oblasti na pravosodno, kakorkoli zaničevanja vredna že ta je, je nekaj, česar celo na Hrvaškem še nismo doživeli. K temu je treba dodati premierovo sporočilo, da je državno tožilko imenovala njegova vlada, ona pa mu zdaj odreka pokorščino in mu za hrbtom počne take stvari. Torej ni izostala niti dobro znana preganjavična predstava, da je pravosodje zagotovo delovalo po ukazu nekoga, verjetno Rusov ali pa morda predsednika države, s katerim je premier stalno v vojni.

Vsekakor se je s tem v vsej razsežnosti razgalila ne le nespremenljiva mafijska narava hadezejevske oblasti in stranke same, ampak tudi neznosna avtarkičnost predsednika vlade, ki ga ni sram poudariti: »Jaz sem te izbral, mene moraš poslušati!« Natančno takšno je bilo osupljivo sporočilo vodji tožilcev. Že samo to bi bilo dovolj za odpoklic predsednika vlade in predčasne volitve.

Toda kaj je nasprotje te razbojniške druščine? SDP? Levica? No, česa takega pri nas nimamo, tisto, kar imamo, pa je pogreznjeno v zelo podobne vedenjske vzorce, zato ima Zvonko klet za knjige, predsednik SDP pa se sramoti – skupaj s tovariši – kot mali prevarant, saj uživa moralno sporne privilegije. Prejema recimo nadomestilo za ločeno življenje, čeprav v Zagrebu v državnem stanovanju živi z družino, v Istri pa ima prijavljeno stalno bivališče, saj tam živijo njegovi starši. Ubožec je torej ločen od očka in mamice. Zaradi anemičnih političnih prisklednikov iz opozicijske SDP in anesteziranega ljudstva, ki naravnost ljubi diktatorje, premier lahko mirno lovi ravnotežje na trepalnicah. S pogledom, uprtim v hrvaško močvaro.