Krive mere
Protislovja aktualnega trenutka
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
Ko je bil upnik podjetje Vodovod-Kanalizacija in dolžnik zasebnik, država pozna učinkovit mehanizem izterjave. Ko pa so upniki delavci, ki jim podjetja ne plačujejo plač, ali pa podizvajalci ali poslovni partnerji, ki za svoje delo niso dobili plačila, tam se ne zgodi nič. Smo mar prebirali, kako je druščina Zidar, Tovšak, Kordež in podobna tovarišija ostala brez svojega premoženja? Nak. Ali, da so kdaj nadzorniki takih podjetij, ki po zakonih odgovarjajo za vprašljive poslovne poteze s svojim osebnim premoženjem, doživeli dražbo svoje imovine? Niti enega tovrstnega primera ni najti v sodobni slovenski zgodovini.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
Ko je bil upnik podjetje Vodovod-Kanalizacija in dolžnik zasebnik, država pozna učinkovit mehanizem izterjave. Ko pa so upniki delavci, ki jim podjetja ne plačujejo plač, ali pa podizvajalci ali poslovni partnerji, ki za svoje delo niso dobili plačila, tam se ne zgodi nič. Smo mar prebirali, kako je druščina Zidar, Tovšak, Kordež in podobna tovarišija ostala brez svojega premoženja? Nak. Ali, da so kdaj nadzorniki takih podjetij, ki po zakonih odgovarjajo za vprašljive poslovne poteze s svojim osebnim premoženjem, doživeli dražbo svoje imovine? Niti enega tovrstnega primera ni najti v sodobni slovenski zgodovini.
Če je zasebnik neplačnik računa za sto evrov, priskoči roka pravice in ga stisne dobesedno za goltanec, ko pa podjetnik ne plačuje delavcem socialnih prispevkov v veliko večjih zneskih, priskočijo Karitas, Rdeči križ ali ministrstvo za delo, ki opetnajstenim nudijo humanitarno pomoč. Narobe svet, ki govori o skorumpiranosti oblasti, ki niso sprejele potrebnih zakonov in ukrepov, ali pa o ignoranci inšpekcijskih in preiskovalnih uradov, ki teh rabot niso preganjale.
Danes je razširjena tema o usodi levih strank. Toda, kakšne stranke so SD, LDS in Zares, če v svojih letih vladavin niso sankcionirale podjetniških ropov pri belem dnevu? Delovale so kot zaščitnik menedžersko-lastniškega kapitala, torej kot ekstremno desne stranke.
Kako bo tu ravnala druga Janševa vlada???
Zadnja raziskava društva »Integriteta« prinaša dramatično sporočilo, da v Sloveniji obstaja sistemska korupcija. S to ugotovitvijo se odločna strinjata predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič in predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. Po odzivih medijev gre soditi, da obstaja splošni konsenz o nesprejemljivosti tega pojava v državi. Toda na zadnjih volitvah je največ glasov dobila Pozitivna Slovenija, katere vodja je na volilnih soočenjih vseskozi trdil, da v Sloveniji ni korupcije.
Je torej skorumpirano tudi ljudstvo?
Kakorkoli že, v nekaj občinah in v glavnem mestu bo ljudstvo znova volilo župane. V Ljubljani se je med drugim izkazalo, da so bili med velikimi podporniki Jankovićevih kandidatur posamezniki, ki so pod županovim vladanjem dobili lukrativne posle z občino, ali pa jim je mestna oblast nezazidljive parcele požlahtnila v mala bogastva. Je to sistemska korupcija? Ne Računsko sodišče ne Protikorupcijska komisija o tem nista rekla ničesar.
Sindikalni protesti pravzaprav prinašajo veliko racia, zlasti z zahtevo, da naj oblast ne varčuje le pri plačah. Če z županovo milostjo lastnik malovredne parcele postane milijonar, se velja vprašati, čemu država teh zaslužkov ne obdavči in to rigorozno?
Koruptivnost namreč ni povezana le z imenom župana, ampak predvsem z njegovo diskrecijsko močjo, ko se odloča po prosti volji, kdo bo deležen finančnih ugodnosti. Paradiž za razmah korupcije.
Kaj pa korupcija v medijih? Vzemimo samo poročanje o vlaganju volilnih kandidatur. V Ljubljani kandidira pet substancialnih kandidatov: Vito Rožej (Zares), Mojca Kucler Dolinar (NSi, SDS), Miha Jazbinšek (Zeleni), Zoran Janković (PS) in Matjaž Glavan (SLS). Kakšno pozornost so jim namenila javna občila? Bivšega župana so sledili ob vsakem migljaju skozi vse cincanje do končnega Da. Izpostavljali so ga v maniri srednjeveške hagiografije, medtem ko so s preostalimi opravili z nekaj trenutki in par stavki.
Seveda je najmočnejši favorit, toda volitve so vendar okvir, v katerem naj bi mediji tekmece prikazovali v primerljivih enotah, pa četudi štartajo z različno popularnostjo. Konec koncev zadošča, da se ozremo na Rusijo, kjer vseskozi dominira Vladimir Putin. Tudi tokrat mu ankete napovedujejo zmago v prvem krogu, a njegova superiornost je rezultat tavtologije. Ker ga mediji slikajo kot absolutnega zmagovalca, ljudstvo to sporočilo sprejme kot dejstvo.
Zdravi razum bi tu lahko oporekal, češ njegova moč in izkušnje premočno nadkrilijo vse preostale. Res? V Veliki Britaniji je leta 1945 nastopil na volitvah absolutni junak protihitlerjevske koalicije – Winston Churchill. Mož, ki je od leta 1939 utelešal simbol upora, mož, ki je s svojo držo v brezupnih trenutkih ohranjal upanje, se je na volitvah soočil s protikandidatom Clementom Attleejem. Attlee je bil kot podpredsednik vlade vseskozi v senci karizmatičnega Churchilla, na volitvah pa je premagal karizmatičnega voditelja. Kako je bilo to sploh mogoče? – Preprosto, mediji so mu posvetili enako pozornost.
Hrvaški sociolog Josip Županov je v svojih tekstih razčlenjeval fenomen vnaprejšnjih političnih zmagovalcev, ki ga je pojasnil z medijskim fokusom. Torej preskok v slovensko realnost. Mariborski župan Franc Kangler velja za slabega glavarja, ker upravlja globoko zadolženo občino. Podjetja z velikanskimi dolgovi veljajo kot prototip gospodarske neuspešnosti. Grčija je s svojim visečim bankrotom primer zgrešene politike. Slovenska vlada se v prvi vrsti ukvarja s stabilizacijo proračunskega primanjkljaja. Samo enormna zadolženost mesta Ljubljane je nedolžno naravno stanje. Zakaj to ni osrednja tema? Kako, da so novinarji Jankovića spraševali le, kdaj se bo odločil in kaj to pomeni za stranko, ne pa: kaj bo storil za konsolidacijo mestnega dolga?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.