Sprehajalci v prihodnost

Bernard Nežmah

26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Pamflet

Predsednik države je na Brdu organiziral konferenco Slovenija 2030, na katero je povabil številne intelektualce in gospodarstvenike, ki so spregovorili o različnih vizijah razvoja. Borut Pahor je srečanje opisal kot poskus prebujanja intelektualnega vrenja. Torej ustvarjanja takšne družbene klime, kjer o državnih potezah in izbirah sodeluje širok krog strokovnjakov, poznavalcev, ljubiteljev in kajpak tudi politikov. Ideja je razsvetljenska: namesto ozke skupine privilegirancev, ki odločajo v internih krogih, velja vzpostaviti javni dialog čim širše skupine državljanov.

Največji projekt države je ta hip gradnja TEŠ 6 v vrednosti krepko nad milijardo evrov. Ko je isti gospod Pahor vodil vlado, ni sklical plenarnega posveta o prihodnosti uporabe energije, ampak je dopuščal stanje, ko je dejavna skupina energetskega lobija začela projekt in ga pripeljala do izvršenega dejstva. Kot premier je počel ravno nasprotno od tega, kar oznanja danes. Motiti se je človeško, tudi prvi mož države se navsezadnje lahko kaj nauči iz svojih napak. Toda, kakšen učinek ima iniciativa Slovenija 2030, če odštejemo enkratno medijsko poročilo in posnetke premišljujočega predsednika?

Eden večjih projektov nove vlade je pomoč perspektivnim podjetjem v krizi, njegov agens movens pa politik Pozitivne Slovenije Gašpar Gašpar Mišić. Ta je določil, da bo vlada z garancijo pomagala podjetju Cimos. Sliši se privlačno, toda v pravni državi bi človek pričakoval vse kaj drugega kot gasilske ukrepe, ki jih vodi sekretar za rešitve. Kaj namreč gospoda Gašparja legitimira kot vrhovnega vedeža? Še dve leti nazaj o njegovih gospodarskih vizijah in znanjih v državi ni vedel praktično nihče. Oziroma konkretno: če so sredstva države omejena, tak princip vpelje diskriminacijo: večina podjetij namreč ne bo deležna take pomoči. Po kakšnem ključu torej izbrati eno?

Nedavna zgodovina nam postreže s serijo kiksov. Predprejšnji premier Borut Pahor se je osebno angažiral pri reševanju »Mure« in »SCT«. V prvem podjetju danes zaposleni stavkajo, ker ne dobivajo plač, drugi je v stečaju, četudi se je Pahor osebno odpravil k Gadafiju v Libijo. Ljubljanski župan in ustanovitelj »PS« Zoran Janković je pred leti priskočil na pomoč »Vegradu« s sanjsko pomočjo, ko je iz mestnega denarja kupil serijo stanovanj v Celovških dvorih, vnaprej, še preden so bila zgrajena. Neuspešno, »Vegrad« je propadel. Mit o rešitelju, ki z božjo modrostjo rešuje podjetja eno za drugim, je očitno skregan z gospodarsko stvarnostjo.

Iniciativa Slovenija 2030 pa podrazumeva tudi medijsko pestrost, ki gledalcem in bralcem prinaša relevantne dogodke in poglede. Množični mediji so v zadnjem mesecu neverjetno benevolentni do dejanj nove premierke Alenke Bratušek. Zadnjič je predsednica vlade obiskala praznik Cvetja, vina in oljčnega olja. Naenkrat se je izkazalo, da se po Ankaranu sprehaja skupaj s svojim včerajšnjim predsednikom Jankovićem in ministroma Romanom Jakičem ter Tino Komel. Pričakovali bi poante, kako je premier iz ozadja s svojimi ministri in naslednico obiskal obalo. Toda fotografije in poročila so se pojavila le na nekaterih spletnih straneh, medtem ko so osrednji mediji ta dogodek prezrli.

Seveda si lahko zastavimo vprašanje, če je ta posnetek kaj več kot bizarnost? Konec koncev gospod Janković ni ekskomuniciran, tudi on ima pravico do svobode gibanja in izbire ljudi, s katerimi se druži. Toda, dobro je vedeti. In ne pozabiti na zgodovino. Konec septembra je NPU aretiral gospoda Jankovića, prvi mož NPU Robert Črepinko pa je po nekajurni preiskavi povedal, da gre za sume več kaznivih dejanj, med drugim zlorabe položaja, pranja denarja in ponarejanja listin. A kaj so bile prve reakcije Jankovićevih poslancev? Obrambni minister Roman Jakič je takrat na Twitterju hipoma objavil: »Bolj nas tepejo, močnejši smo.« Ko so kriminalisti izpustili gospoda ZJ, je ta spregovoril novinarjem pred mestno hišo, kot njegova podpornica pa je za njegovim hrbtom stala kar Alenka Bratušek osebno!!!

Vmes je minilo sedem mesecev, ne da bi se karkoli zgodilo. Nobenega glasu od tožilcev, nobenega epiloga. Pač, njegovi najtesnejši podporniki ob njegovem sodelovanju vodijo novo vlado. Je pa časnik »Dnevnik« pred dnevi postregel z dokumenti, ki dokazujejo, da je družinsko gradbeno podjetje Jankovićev Electa Naložbe dobilo kredit pri banki Hypo tako, da je zanj zastavil svoje nepremičnine podjetje Gradis G, ki je privilegirani gradbinec mestnih projektov, tudi razvpitih Stožic. Tema, ki je ostala partikularna, osrednji mediji je niso pobrali za ključni dogodek, kot so npr. družno kar nekaj dni počeli s črno gradnjo na parceli Vitoslava Türka. Celo poslednji moralni arbiter šef KPK Zoran Klemenčič o zadevi molči.

A premerimo še praktično politiko župana Jankovića skozi prizmo Pahorjeve Slovenije 2030. V Ljubljani poteka nekaj gradbenih del, kot je obnova Čopove ulice v vrednosti 1,3 milijona, in pa obnova parkirišča v Tivoliju v vrednosti več kot 600 tisoč evrov, kar je šestina mestnega proračuna v lanskem letu namenjenega obnovi cest in ulic! Mestna oblast dela, saj popravlja promenadne odseke, da bodo lepši. Toda v mestu cvetijo številne osrednje ceste in ulice, ki so preluknjane in razpadajoče, za katerih popravila pa ni denarja. In zdaj osrednje vprašanje: zakaj se popravlja parkirišče, kjer za vožnjo pri nekaj kilometrih ni usodno, če avtomobili zapeljejo čez kakšno zev, medtem ko so vitalne ulice prerešetane od lukenj? Je to interes meščanov???

Ti so apatični in molčijo. Pahorjeva SLO 2030 govori o povsem drugačnem principu. Sicer pa: bo predsednik organiziral konferenco o prihodnosti in viziji slovenskih mest?