Gospa čas

Bernard Nežmah

19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Pamflet

Po zadnji anketi časnika »Delo« je priljubljenost nove vlade višja od najvišje podpore, ki jo je kdajkoli dosegla druga Janševa vlada. Torej trenutek za premislek o kapacitetah ministrske predsednice Alenke Bratuškove.

V intervjuju za CNN je bíla v ušesa njena izgovorjava angleškega jezika in prevlada izražanja v prostih stavkov. Od državnih voditeljev, sploh od magistrov znanosti, je sicer pričakovati sposobnost prepričljivih govornih nastopov, toda zaradi tona res ne gre pozabiti vsebine. Slavni grški govornik Demosten je nekoč nastavil publiki past, ko je v govoru napačno izrekel nekaj besed. Med poslušalci je kajpada završalo, toda on je to izkoristil za kritiko publike: slišite črkovne napake, bistva, vsebine pa ne poslušate! In tudi pri premierki Bratuškovi so bila glasnejša od besed njena sporočila: »Mi znamo in mi lahko naše težave rešimo sami. Nadaljevali bomo z zastavljenimi reformami in s slabo banko. Mi ne rabimo pomoči, mi rabimo čas.«

Prvi stavek je sicer intelektualni dedič ideologije Titovega režima, pod katerim se je verovalo, da smo Jugoslovani v vsem najboljši, da znamo ustvariti uspešen in originalen politični in gospodarski režim, ne da bi kopirali vzorce zahodne demokracije.

Ob drugem stavku se je smejalo odstavljenemu premieru Janezu Janši. Donedavni vodja Pozitivne Slovenije Zoran Janković je namreč vladavino prejšnje vlade ocenil kot polomijo. Vse, kar je storila dobrega, je dejal, je bila odstranitev cestninske postaje na avtocesti. Njegova naslednica pa je obrnila ploščo in kot svoj najmočnejši argument postavlja, da je njena kredibilnost v tem, da bo nadaljevala reformno politiko Janševe vlade. Njen adut, ki ga je večkrat ponovila, je famozna slaba banka (SB).

30. oktober 2012 je bil dan, ko je prejšnja vlada slavila, saj je iztekel rok, v katerem bi njen projekt državnega holdinga in SB lahko blokiral razpis referenduma. Toda tik pred polnočjo je 30 poslancev iz vrst PS, vštevši gospo Bratuškovo in z nekaj podpisi drugih poslancev v parlament poslalo podpisano zahtevo po sklicu referenduma. Če ustavno sodišče te pobude ne bi zavrnilo, bi se dogodilo referendumsko odločanje, na katerem bi ljudstvo po vsej verjetnosti zavrnilo projekt SB. Po slovenski postavi vsaj eno leto parlament ne bi smel več odločati o tej temi. Ko bi torej Bratuškovi in njenim podpornikom uspelo, bi se v intervjuju CNN ne mogla postavljati z najmočnejšim reformnim zakonom!??

Tretji stavek pa predpostavlja eklatantni nesmisel. V trenutku, ko slovenska država z neobvladljivo proračunsko luknjo nujno potrebuje tuje kredite, premierka pripoveduje, da ne rabi pomoči, ampak čas: dajte nam mesec, leto, dve ali pet in vse bomo rešili. So gospo Bratuškovo vzeli resno?

Že naslednji dan se je oglasil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn: zadeve v Sloveniji so rešljive, če se bo vlada takoj in odločno lotila bančnega sektorja in javnih financ. Komisar na neposredni ravni res ni pobil pogleda predsednice slovenske vlade, a to, kar je izrekel, je bilo diametralno nasprotno: Slovenija ne potrebuje časa, ampak mora takoj …

Kako je potem ravnala gospa čas? Značilnost politike je pojasnjevanje potez in strategij. In res, na domači tiskovni konferenci je premierka razkrila, da bo nadaljnje korake predstavila šele takrat, ko bo dobila analize in številke. Poudarja, da ni v njeni navadi, da bi govorila kar na pamet. Smisel tiskovnih konferenc je odprtost za vprašanja novinarjev, toda gospa Bratuškova je odšla, ne da bi sprejela kakršnokoli novinarsko vprašanje. In ob naslednji priložnosti spet enako, še več, ponarodel je posnetek, kako novinarji z mikrofoni tekajo za premierko, ne da bi se ta ustavila in kaj pojasnila. Gospa pač rabi čas. Vmes si ga je sicer vzela za eno uro in bila gostja v pogovoru na nacionalki, v katerem pa se je razgovorila ob vprašanju, kako gleda na sedemodstotni padec javne potrošnje. Njen odgovor je bil unikaten, saj je povedala, da ljudje nimajo upanja, da bo šlo vse skupaj na bolje in zato odlagajo nakupe stanovanj in avtomobilov, rešitev, da je povrnitev zaupanja.

Skratka, realni padec standarda, nižje plače in brezposelnost niso vzrok padcu splošne porabe, ampak izguba vere v lepšo prihodnost. Prva dama vlade se potemtakem zavzema, da ljudje, ki nimajo prihrankov, kar lepo nadaljujejo z nakupovanjem na kredite in hipoteke. Poziv ljudstvu, da naj ne naseda govoricam o potrebnem varčevanju!????

Pa vendar v isti sapi vlada Bratuškove najavlja zmanjšanje izdatkov v javnem sektorju in s tem zniževanje plač. Kako to združiti s pozivom k veselju po nakupovanju, četudi imaš prazno denarnico? Premierka nadaljuje z retoričnim obratom, ko preusmeri pozornost na kritiko svojega predhodnika. »Mi bomo zniževali plače, samo ne tako brutalno, kot je počela Janševa vlada.«

Ker novinarjem ne odgovarja na vprašanja, je tudi ne morejo vprašati po številkah: za koliko bodo plače nižje? Ker ima pravico do časa, da ne odgovarja, v medijih ostane samo beseda, da ne bo brutalno …

Kaj pa gospa Bratuškova za vas pomeni brutalno? Ker od ministrske predsednice ni slišati konkretnosti, lahko sledimo le njeni retoriki. V intervjuju za nacionalko tako izreka: »takoj smo poprijeli za delo … prav je, da si natočimo čistega vina … upam, da temu ne bo tako … pustila bom času čas …«

Premierka praznih floskul, ki pa ima srečo, da so ji osrednji mediji dobrohotno naklonjeni. Slovenija ima manj sreče.