Nevidne človekove pravice

Bernard Nežmah

12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Pamflet

Na dan človekovih pravic je predsednik Borut Pahor podelil posebno odlikovanje aktivistom »Eko–kroga«, ki v Trbovljah že desetletje bijejo borbo za človeka vredno okolje brez nevarnih in zdravje ogrožajočih industrijskih izpustov. Ne, to bi bila le prvoaprilska šala. Prvi mož v državi je priredil le slavnostno srečanje, na katerem so doneli hvalospevi o pomembnosti zavzemanja za človekove pravice.

Zrcalo so mu postavili protestniki »Eko–kroga«, ki niso videli smisla, kaj početi na proslavi. Ko je bil isti Pahor še predsednik vlade njegov državni aparat ni storil nič, da bi ustavil protizakonito in protiustavno uničevanje zraka, zemlje in ljudi Trbovelj ter Zasavja, kjer je »Lafarge« nonšalantno kršil postavo Slovenije.

Takšna proslava je zgolj oblastniški cinizem, zakaj zadeva ni stvar preteklosti, ampak se dogaja še naprej v najbolj aktualni sedanjosti. Letos avgusta je sodišče z dokončno sodbo razsodilo, da je kurjenje petrolkoksa v »Lafargovih« pečeh protizakonito. In rezultat? Tovarna se na razsodbo požvižga, inšpektorja, ki bi jo oglobil ali preprosto ustavil njene uničevalne emisije, pa od nikoder. In zdaj nova komedija: edina, ki je napovedala svoj odločni angažma je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. -???

Ali nima država pravosodnega aparata, inšpekcijskih služb ter resornih ministrov? Pač, zadnjič je Trbovlje obiskal premier Miro Cerar, ki se je srečal z vsemogočimi akterji kraja, le ekologov »Eko-kroga« ni bilo, ker naj bi v premajhni dvorani zanje ne bilo prostora. No, predsednik vlade vseeno ni pogledal povsem stran, njegova okoljska ministrica jih je povabila na sestanek. Čemu? Zakaj? Sodba je pravnomočna, država jo v takem primeru izvrši. Ko je višje sodišče pravnomočno obsodilo Janeza Janšo, takrat ni vladni vrh na razgovor poklical Janšo in tožilcev ter začel razprave o vseh aspektih zadeve »Patria«, kaj šele pogajanja, kdaj in kako ali sploh izvršiti sodbo.

Resda Cerar takrat še ni bil premier, toda o sodbi Janši govori premočrtno – sodbo je treba spoštovati in udejaniti. Ko pa pride pravnomočna sodba zoper »Lafargev« petrolkoks, njegova vlada ne podvzame ukrepov, ampak bi se kurtoazno srečevala z žrtvami.

Še več, mediji dnevno poročajo o ostrih sankcijah inšpektorjev, ki hodijo po pekarnah in med mesarje, katerim so nedavno zaplenili skoraj tono mesnin, ki je bila brez podatkov o izvoru mesa. Seveda, to je pozorna skrb za zdravje potrošnikov, zakaj za mesne izdelke niti niso dokazali, da so zdravju škodljivi, zadoščal je utemeljen sum in kršenje postave. A kurjenje petrolkoksa je definitivno zdravju škodljivo, vendar nismo uzrli inšpektorja, ki bi se pripeljal na dvorišče »Lafarga«, kaj šele televizijskih posnetkov, ki bi prikazali kolono inšpekcijskih kamionov, kako odvaža gore sporne surovine.

Zdravju škodljiva pa je nedvomno odsotnost medicinske pomoči. Že skoraj leto imajo v UKC Ljubljani zaprte tri operacijske dvorane na travmatologiji. Bile so v slabem stanju in čakajo na obnovo. A posledica je ta, da v njih kirurgi ne operirajo in tako ta hip 673 bolnikov, ki bi jih morali operirati, čaka, ne da bi vedeli, kdaj sploh bodo naročeni na operacijo. Razpad zdravstvenega sistema, a tokrat nobenih protestov, kaj šele besed o kršenju bolnikovih oz. človekovih pravic. Sicer pa, kdo je že vodil ministrstvo za zdravstvo v zadnjem letu? V najdaljšem obdobju je ministrovala kar ministrska predsednica Alenka Bratušek, ki pa zaposlena z lobiranjem za komisarsko službo in ustanavljanjem svoje stranke, takih drobnih težav sploh ni opazila.

Še dobro, da tako vztrajno deluje »Odbor 2014«, ki je nazorni primer samoorganiziranja dela ljudstva, ki terja pravično, pošteno in smiselno hitro dokončno razsodbo o Janši in »Patriji«. Škoda le, da ga druge skupine ne opazijo. Si je predstavljati 673 čakajočih na ad calandac graecas operacije, ki bi se zvrstili v kolono in protestno vsakodnevno stali pred ministrstvom za zdravstvo?

Človekove pravice meščanov v okolici Plečnikovega stadiona je začasno ubranil ARSO, ki je razvpito vlogo za obnovo stadiona zavrnil, ker bi ta gradnja pomenila nedopusten napad hrupa na lokalne prebivalce. Živeti v mestu pač pomeni tudi imeti pravico do mestnega okolja, ne ravno do tišine, ampak vsaj do omejitve hrupa, s katerim bi jih dnevno bombardirali. ARSO je torej sledeč mestni postavi zavrnil soglasje za gradbeno dovoljenje. A glej - številni mediji so vstali v bran Pečečnikovemu projektu, zraven pa brili norce, kako da stanovalcev Fondovih blokov glasnost nogometnih tekem ne moti, gradnja pa bi pomenila napad na njihov mir! Medijski spomin je res kratek, pred leti je skupina krajanov okoli Plečnikove cerkve vodila sodne postopke zoper zvonenje cerkvenih zvonov, a jih medijska poročila niso smešila.

Pri čemer je razlika dramatična: ARSO namreč zdaj ugotavlja, da bi bučna gradnja s pilotiranjem in uvrtavanjem trajala leto in pol, prek dneva pa bi se valilo iz ure v uro po 17 težko naloženih tovornjakov v skoraj triminutnem ritmu. Domačini bi domovali dobesedno sredi bojnega polja.

No v zadevi je na željo župana Zorana Jankovića odločal tudi mestni svet, ki so sporno pogodbo še enkrat požegnali. A tu pride presenečenje: njegova lista ima v svetu le 21 glasov od 45, opozicijski svetniki bi jo z lahkoto preglasovali, a je niso. V podmizno koalicijo je namreč vstopil Desus, ki je projekt podprl, enako polovica SD, pri čemer so bili veliko iznenadenje svetniki Združene levice. Od treh so zbrali le en glas proti. Stranka, ki je bila pred volitvami proti kapitalizmu in vsemogočnosti kapitala, je v soočenju z njim naenkrat povsem brezbrižna.