Olimpijska lopovščina

Bernard Nežmah

19. 12. 2014  |  Mladina 51  |  Pamflet

Junak olimpijskih iger leta 65 je bil cesar Neron, ki je bil večkratni zmagovalec, med drugim tudi v igranju na liro in v konjskih dirkah. A v zgodovino se je zapisal kot veliki prevarant, saj je tekmece podkupil in zastrašil, da so bodisi odstopili ali pa zaostali za njim. Zmagal je celo na tekmi, na kateri sploh ni prišel do cilja. A ta zgodovina, ki je dolgo veljala za neponovljivo, se je zadnjič ponovila kot farsa na volitvah za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Osrednji mediji so o njih poročali kot o spopadu z nekaj nedostojnimi potezami, ne da bi izpostavili glavnega akterja Zorana Jankovića. Jasno, vsakdo ima pravico, da kandidira, toda kaj je storil predsednik Pozitivne Slovenije?

Se je v bitko z Andražem Vehovarjem in Bogdanom Gabrovcem pognal s svojimi aduti? Nak, prvega je poskušal najprej premagati tako, da bi ga izločil iz igre. Svojega tekmeca je povabil na razgovor, na katerem mu je predlagal, da odstopi od kandidature in se pridruži njemu kot podpornik. So mediji poskočili z naslovi – Prvorazredna lopovščina ljubljanskega župana? Nak, reč so omenjali kot normalno lobiranje. Si predstavljate, da bi pred volitvami k Luki Mescu pristopil Miro Cerar in mu predlagal, da naj pusti kandidaturo Združene levice in prestopi na njegovo kandidatno listo. Nezamisljivo, toda pri poročanju o volitvah predsednika OKS je bila to nedolžna strategija. Še sam Vehovar na soočenju na Planet TV ni bentil nad nezaslišanim početjem Jankovića, ampak je izdahnil, da je to povsem OK, le da je bil pri tem videti do kosti prestrašen.

Drugega kandidata Gabrovca se ni lotil tako, da bi kot svoja podpredsedniška kandidata predstavil dve novi imeni s težo v športu. Tekmecu je preprosto izmaknil njegova kandidata Janeza Sodražnika in Iztoka Čopa in ju razglasil za svoja podpornika. In kako so reagirali dnevni mediji? Evidentno prisvajanje imen so opisali kot komično zmedo, ko isti personi podpirata hkrati dva različna kandidata. Celo tedaj, ko je Čop povedal, da stoji samo za Gabrovcem in da ne podpira Jankovića, so razkritje objavili kot minorno vest. Časnik »Delo« denimo na 19. strani v rubriki »Prejeli smo«, ne da bi šokantni preobrat priobčil kot prelomno vest volitev. Resnici na ljubo je šokantna tudi reakcija olimpijskega prvaka Čopa, ki ni sklical tiskovne konference in pred teve kamerami povedal, da gre za zlorabo. Kot da mu je strah pred Neronom iz magistrata ohromil dar govora.

Tu pustimo vnemar primere, ko naj bi Jankovićevi gospodarski in politični pristaši grozili telovadcem, da bodo ob denarno podporo, če ne glasujejo za pravega. Ostanimo samo pri faktih. Na volilni skupščini se je kot predstavnica šahistov pojavila Tanja Polajnar, nekdanja rokometašica, predvsem pa direktorica Zavoda za Šport Ljubljana, torej oseba, ki je neposredno podrejena županu. Malo pred volitvami so za prvega moža kajakaške zveze postavili Andreja Ribiča, ki ga je Janković prepričal, da v imenu zveze podpre njega. Kajakaši naj bi torej podprli njega in ne Vehovarja, kajakaškega šampiona, ki je desetletja delal v kajakaštvu???????

A teatra še ni bilo konec, tik pred glasovanjem je Marjan Batagelj iz ekipe Vehovarja izvedel, da on ne predstavlja več ragbi zveze, ampak možakar iz ljubljanskega ragbija, podpornik Jankovića.

No, volitve so vseeno prinesle zmago razuma, in na tajnem glasovanju je gladko zmagal nekdanji judoist Gabrovec. Športni funkcionarji so očitno premogli več razuma kot ljubljanski volivci, ki so Jankovića podprli tako, da jih na volitve ni bilo.

A peripetije so razkrile še eno zakulisje. Predsednik nadzornega sveta SOD, ki posredno vodi številna podjetja, ki podpirajo športne zveze, je Samo Lozej, človek, ki je zaposlen v Jankovićevem mestnem aparatu. Premier Cerar, katerega vlada je zamenjavala funkcionarje po tekočem traku, se županovega jokerja ni dotaknila. Tihi pakt Cerar-Janković?

Tudi vloga medijev je pomenljiva. Na dan volitev je »Delo« na naslovnici objavilo portretno fotografijo montiranega drsališča na Trgu republike, na katerem naj bi zvečer odigrali hokejsko tekmo. Pač v oči bijoča predvolilna reklama za Jankovića. Od kdaj so spopadi hokejskih moštev z dna lige udarna časopisna vest?????? In to ne posnetki s tekme, ampak kot napovednik? Reč je potem izzvenela kot burleska, saj je tekma na prostem odpadla zaradi otoplitve in slabega ledu.

Pri čemer je s stališča športa dvomesečna ledena ploskev pred parlamentom prazno nastopaštvo. Pred dvorano Tivoli so imeli desetletja vsako leto veliko drsališče, na katerem se je na drsalkah preganjala otročad, pa ga mediji niso povzdigovali na naslovnicah. Danes je tam majhen drsalni kurnik, ob njem pa se bohoti ceneni lunapark kot iz filmov italijanskega nadrealizma. Odsotnost presoje, kaj je pomembno in občutek za pravno državo, je nasploh pod vladavino Cerarja povsem poniknil. Televizijske hiše so tako poročale o začetku novega sodnega procesa proti Janezu Janši, kateremu očitajo okoriščanje pri prodaji posestva v Trenti. Pustimo zdaj vnemar dani proces in se vprašajmo, kdaj je ta zadeva nastala? Ja, to je bilo razvpito poročilo KPK, v katerem je njen predsednik Goran Klemenčič obtožil Janšo, da ni znal pojasniti izvora premoženja, in z njim še Zorana Jankovića, ki ga je obremenil z desetkrat večjo rabotno vsoto kot Janšo. In stanje stvari? Janša je spet pred sodniki, Janković pa … Pravosodje, ki podobne primere obravnava tako, da ene preganja, druge pa ne, pač ni udejanitev pravne države!!! Pravosodni minister Goran Klemenčič pa nič.