Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota

Bernard Nežmah

2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Pamflet

Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.

Skrb za državni proračun se kaže kot zgledna, toda isti predsednik vlade doslej ni ukrepal proti posameznikom v vladnem aparatu, ki so skozi leta s svojim nedelovanjem botrovali gospodarskemu polomu podjetij, ki so končali na »Slabi banki«. Največji spopad tako poteka proti ekipi, ki po funkciji prodaja slaba podjetja, ne pa zoper one, ki so to stanje ustvarili.

A v istem obdobju so »Finance« prinesle članek o največjem zaslužkarju na račun NLB, ki na leto pospravi skoraj milijon, točneje 765.000 evrov. To je nekdanji kriminalist, protagonist razvpite »Depale vasi«, informator v zadevi »Patria« torej antagonist Janeza Janše - Drago Kos, mož odg. urednice POP TV. Naenkrat se je izkazalo, da je največji strokovnjak na tem delu Evrope tudi za pregledovanje kreditnih map. Osrednji mediji izvzemši prispevka ali dveh na nacionalki te teme niso postavili na naslovnice, mediji, ki sicer natančno in v dnevni kontinuiteti poročajo o zaslužkih DUTB.

Zakaj? Je Kosov posel transparentno jasen in nevprašljiv? Pred dobrim letom so v NLB zaposlili bivšega podpredsednika KPK Roka Praprotnika, o katerem smo takrat brali, da bo vodil center s 17 zaposlenimi, ki bodo natančno pregledali delovanje banke in poskrbeli, da se slabe prakse ne bodo nadaljevale. A glej čudo, rešitelj Praprotnik je najel novega rešitelja – Kosa. In kaj je merilo plačila? Golo upanje, da bo brskalec po mapah s svojimi ugotovitvami banki omogočil, da bo potem iztožila desetine milijonov.

»Slaba banka« pod vodstvom Manssona vodi javne prodaje podjetij, prodajne vsote, razpisi, večina potez je javnih, mediji in kritiki jih lahko sproti presojajo. Pri ekipi gospoda Kosa je znano samo to, da zasluži 218 evrov na uro, in da je prinašalec upanja. In kajpak to, da banka brez njega v vseh teh letih, odkar so se zgodili »Grep« etc., ni imela nikogar, ki bi znal presoditi vsebino kreditnih map. Pač, ko se vstopili kriminalisti, so postavili kitajski zid in državnim preiskovalcem onemogočali, da bi dobili vse iskane podatke. »Tega jim ne smemo predati, to je protizakonito.« Namesto da bi bančni veljaki sodelovali s kriminalisti in prišli do brezplačnih kazenskih in od tod odškodninskih zahtev, so raje najeli ekskriminalista za slab milijonček na leto, tja do leta 2017. A ta izpuhteli milijon pač ni vsota, ki bi podžgala osrednje medije na isti način kot žaganje vodstva »Slabe banke«. Bolj kot s poročanjem o realnosti se ukvarjajo s produkcijo realnosti.

Eden medijskih herojev je bil v minulem letu grški finančni minister Janis Vaufakis, ki je bil – tudi po velikem delu starega kontinenta – opevan kot borec proti zloglasni trojki in diktatu Evrope, ki s surovim varčevanjem vodi Grčijo v uboštvo. Ko je njegova Siriza pod vodstvom Ciprasa sprejela »uničujoče« pogoje EU, je načelni mož odstopil, z njim pa 25 poslancev vladajoče stranke, kar je povzročilo vladno krizo in nove volitve. Nejevoljni poslanci Sirize so pod vodstvom predsednice parlamenta Zoe Konstantopolou ustanovili novo stranko, ker je Ciprasova druščina izdala voljo ljudstva in program stranke. Gromoviti Varufakis jih je besedno podprl, po predvolilnih anketah, ki stranki niso obetali uspeha, pa se jim ni pridružil na volitvah, češ da so izolacionisti. Ko so nadaljevali to, kar je sam pričel, ko se je na sestankih EU postavil v samoizolacijo??? Po volitvah je Varufakis vzel time-out, da vidi, kaj se razplete, in tako izjavil, da ga politika ne zanima, da se bo ukvarjal z ustanavljanjem evropske mreže za obnovo demokracije v Evropi. A nekaj tednov pozneje se je spet približal stari mreži in v intervjuju napovedal, da se bo priključil novi vladi, če mu bo zagotovila, da bo lahko Grčiji namesto strupa dajal zdravila. Mojster preračunljivosti v medijski podobi antičnega heroja!

Kot skrita stran begunske krize se vse bolj razgalja begunski biznis. V Aziji, kjer je turški premier Ahmet Davatoglu nasprotoval centru za »procesuiranje« beguncev v Turčiji, in namesto tega predlagal vojaško akcijo proti Islamski državi, po kateri bi v Siriji zgradili tri mesta, ki bi gostila po sto tisoč beguncev. »EU naj prispeva denar, mi jih bomo pa izgradili.« V Evropi pa na račun beguncev služijo korporacije: na poljih, kjer pridelujejo smešno poceni zelenjavo, plačujejo beguncem za delo po pet evrov na dan!????

Finančna kriza, ki je pred leti pretresla državo, je prinesla spoznanje o uničujoči praksi vrtoglavega zadolževanja. Toda v središču države obstaja podjetje, ki je zadolženo za okoli dve sto milijonov, samo v prvem poletju leta pa je pridelalo novi dolg desetih milijonov. Podjetje po imenu občina Ljubljana pod vodstvom župana Zorana Jankovića. Toda, pozor: to se pod milim nebom nikogar več ne tiče, mediji, ki stokajo zaradi sedmih tisočakov previsoke plače na DUTB, tega ne izpostavljajo na naslovnicah, tudi financminister Dušan Mramor ni sklical izredne vladne sejo. In nekega dne bo kot strela z jasnega udarilo presenečenje - Ljubljana kot prvo veliko mesto na Slovenskem, ki bo bankrotiralo.