Kraljestvo velikih in malih

Bernard Nežmah

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Pamflet

Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????

V naslednjih dneh je skočil v ofenzivo premier Miro Cerar, ml., ki je kritike Brglezovega početja označil kot male ljudi. Hm, doslej smo bili državljani v načelu enaki, pod SMC pa je prebivalstvo razdeljeno na velike in male. Veliki podpirajo vlado ali pa so tiho, medtem ko so mali nergači, nezreli za zgodovinsko preizkušnjo.

A glej čudo, le kak dan kasneje se je oglasil sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič z doslej najostrejšim člankom, ki ga je objavil »Portal-PLUS«. V njem je najvišji slovenski sodnik razčlenil zadevo migrantskih delavcev, ošvrknil odločitev Ustavnega sodišča v tej zadevi in delavcem nakazal pravno pot: še eno pritožbo posameznika na US, nato pa na Evropsko sodišče, kjer v taki temi veljajo povsem drugačni standardi. A poleg pravnega jezika je v članku izpostavil zgrešeni pogled, ki ne upošteva, da s tem ko brezposelni delajo v tujini, to pomeni, da se je slovenski izvoz povečal, za povrh državi ni bilo treba plačevati socialnih pomoči etc, a namesto tega jih davkarija še dodatno obdavčuje.

To pisanje je očitno doseglo premiera, ki je naenkrat spremenil besednjak in začel pripovedovati, kako se vlada trudi urediti položaj migrantskih delavcev, potem pa po cerarjansko udaril po sindikalnih delavcev, češ, vlada se je z njimi dogovorila, oni pa so jo izigrali in vložili referendumske pobude. Kakšen dogovor so že sklenili? Nak, nobenega dogovora ni bilo, šlo je le za neskončno dogovarjanje brez rezultatov.

A medtem se je zgodil čudež. Premier že več kot pol leta ni pripravljen uslišati policijskih sindikatov, ki zgolj terjajo, da vlada uresniči sklepe prejšnjih vlad, premier, ki sistematično ignorira zahteve deset tisoč migrantskih delavcev, je prek noči podpisal dogovor z Zoranom Jankovićem. Po vsega treh mesecih tajnih dogovorov je na željo župana Ljubljane sestavil akt, po katerem se bo vlada oddolžila prestolnici za njeno prijaznost, da dovoljuje bivanje državnih institucij v mestu. Seznam je dolg 34 projektov: od novih zaporov na Bizoviku, priključkov z avtoceste, obnove mestnih cest etc. tja do višine 300 milijonov, kot je metikulozno izračunal časnik »Finance«.

Pomenljivo, v času, ko proračun krči sredstva kulturi, vojski, ko zavrača vse sindikalne zahteve, bodo Cerarjevi največjo državno investicijo prelili v gradbene projekte glavnega mesta.

Medtem ko je vladajoča SMC v spopadih z opozicijo, v permanentnih trenjih s koalicijskima partnerjema Desusom in SD, ko je nastrojena do sindikalistov, je s šefom Pozitivne Slovenije v največji idili podpisala dogovor o najtesnejšem sodelovanju. Državi očitno vlada koalicija SMC in PS.

A zadeva gre še naprej, na vladnem obisku v osrednji ljubljanski regiji, je minister za infrastrukturo daleč najbogatejši regiji obljubil državno pomoč pri gradnji in obnovi cestnih povezav. SMC je pozabila, da je bila izvoljena kot vladajoča stranka Slovenije in ne kot servis ljubljanskega župana. Ideja države predpostavlja zmanjševanje razlik med regijami, ne pa favoriziranje najbogatejše. Od vlade bi pričakovali, da projekt obnove prometnih infrastruktur postavi za vso državo, ne pa da jo kot darilne bonbončke namenja le centru.

Ko so pred meseci Cerarjevi obiskali Maribor, niso podpisali dogovora o pomoči največjemu štajerskemu mestu v višini 150 milijonov. Takrat je srečanje potekalo le ob nekaj kislih nasmehih in vljudnostnih frazah.

Toda Cerarjev dogovor z ljubljanskim županom je presegel protokolarni podpis, prvi mož vlade je šel počastiti regionalni center za predelavo odpadkov. Tako kot so nekoč predsedniki romali na gradbišče Stožic, kjer so vzdihovali od navdušenja – projekt je medtem postal zgled velike bančne luknje in je bolj ali manj zgled zgrešene investicije -, tako se je zdaj premier smukal po regionalnem smetišču. Še več, odobril je gradnjo posebnega izvoza z avtoceste, ki bo omogočal, da bodo neskončne kolone tovornjakov, ki bodo vozile smeti po sto in več kilometrov v eno smer, v prihodnosti tekoče zapeljale na smetišče. Pri čemer je postal boter projekta, ki ga že zdaj zaradi visoke cene odklanja večina njegovih občin.

Istočasno je odjeknila vest, da je mednarodna korporacija IBM odpovedala svoj načrt, da postavi klicni center v Mariboru, ki bi po pisanju »Večera« zaposloval tisoč mladih in to v mestu z največjo brezposelnostjo. Razlog, pravijo, je nezainteresiranost vladnega aparata, da bi investicijo spodbudil z državnimi subvencijami. Pričakovanja ameriške računalniškega giganta so bila zanje prevelika. Zanimivo, pred leti je vlada brez težav odobrila Revozu dobrih 22 milijonov subvencij za njihovo dodatno investicijo v Novem Mestu.

Nerazumljiva poteza vlade. V decembru lanskega leta je premier Cerar obiskal ZDA, kjer se ni srečal s predstavniki ameriške vlade, ampak je opravil poglobljena srečanja z računalniškimi giganti. Po obisku na sedežu IBM je napovedal, da bo država sodelovala z najboljšimi podjetji na področju informacijske tehnologije, da bo postala zelena referenčna država, njegov minister Silvo Koprivnikar pa je podpisal kar memorandum o sodelovanju z IBM.

In po teh obetih je IBM že v nekaj mesecih prišel v Slovenijo s projektom, ki bi slabo razvitemu Mariboru vdihnil novo dinamiko. A Cerarjevi so ga zavrnili. Kakšen smisel je imel potem obisk v ZDA?

In katere investicije pripravlja vlada? – Vložila bo 70 milijonov v nove zapore pri Ljubljani!????????????????????? Namesto v produkcijo in gospodarski elan Cerar stavi na zaporniško prihodnost Ljubljane.