Rekviem za Muro?

Bernard Nežmah

22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pamflet

Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači.

Pol stoletja pred tem je na gimnastičnih prvenstvih kraljeval v drugačni vlogi mož, ki je osvojil deset naslovov evropskega prvaka, bil štirikrat svetovni in dvakrat olimpijski prvak. A nikoli ni na podelitvah medalj tekal z zastavo v roki. To je bil Miro Cerar, Veliki Miro Cerar. Zgodovina se je zdaj ponovila kot farsa.

Nasploh farsa mandata vlade Cerarja mlajšega. Njegova vlada je košarkarski zvezi za zgodovinski uspeh nakazala 17 tisočakov, potem pa še dodatnih 50. Ko se je pred časom upokojil direktor Športne loterije Janez Bukovnik, so ga za marljivo delo nagradili še z nagrado 200 tisočakov. Praktično anonimni funkcionar, ki je vodil monopolno državno organizacijo, je bil za rutinsko delo nagrajen trikrat toliko kot košarkarska reprezentanca za največji ekipni uspeh slovenskega športa!????????????

Vrednostni sistem, ki ga ustvarja aktualna vlada. Obramba administracije gre kajpak takole: pogodba je bila podpisana, mi ne moremo nič zoper vladavino prava. Pod imenom vladavine prava se tako bohoti legalizirana kleptokracija birokratov.

A košarka je doživela še en absurd. Osrednji časnik »Delo«, ki je izšel v petek, ni prinesel prav tako zgodovinske vesti o uvrstitvi košarkarjev v polfinale po četrtkovi zmagi nad Španijo. Tekma, ki se je končala ob pol enajstih zvečer, je bila prepozno, da bi jo odgovorni urednik še lahko spravil na papir. Še desetletja nazaj so bili časopisi virtuozni čarodeji, ki so znali prihraniti okvirček na naslovnici za epohalno vest, ki se je zgodila sredi noči, o ažurnosti časnikarjev so po svetu izhajale knjige. Veliki met je uspel ameriškemu novinarju, ki je prvi objavil vest, da je umrl gospodar Kremlja Leonid Brežnjev. Vladar je težko bolehal, bilo je samo vprašanje časa, pronicljivi časnikar pa je poslušal ruski radio iz daljnega Vladivostoka, ki je začel naenkrat oddajati le komorno glasbo. Skrajni vzhod države ima deset ur zamika – in historična vest je končala v medijih.

No, »Delo« pod vodstvom Stojana Petriča navzlic vsej tehnologiji ni kos prenesti večerne vesti v jutranjo izdajo. Da to ni nemogoče, dokazuje tekmec »Dnevnik«, ki je petkovo naslovnico napolnil z zmagoslavnim istanbulskim poročilom. »Delo« pa je v petek namesto naslovnice objavilo reklamni ovoj, zaradi katerega so morali v tisk daleč pred košarkarskim polfinalom. Časnik torej, ki se bolj ukvarja s prodajanjem samega sebe kot reklamne niše kot s prinašanjem novic.

Še hujši primer je Republiška volilna komisija. Ta je šele v četrtek odposlala poslednjih nekaj deset tisoč glasovnic za referendum, medtem ko se je predčasno glasovanje pričelo že v torek. Pač se jim ni izšlo. Tamkajšnji zaposleni imajo redne službe zato, da organizirajo državne volitve in referendume. V prvih osmih mesecih niso imeli nobenih volilnih opravil in ko pride prvo substancialno delo, se dogodi blamaža. Je prvi mož RVK Dušan Vučko že včeraj nepreklicno odstopil? Ga je danes odstavila vlada???

Je pa Cerarjeva vlada začela izvajati projekt gradnje osmih elektrarn na Muri. Že pred časom je ena prejšnjih vlad podelila koncesijo Dravskim elektrarnam Maribor in to brez javnega razpisa, ki je obvezen. Ker je koncesija podeljena protiustavno ter v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo, ekolog in aktivist civilne iniciative »Moja Mura« Anton Komat napoveduje prijavo Evropski komisiji in Ekonomski komisiji ZN za Evropo. In opozarja, da vlada krši konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje, ki omogoča javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah, da so o projektih, ki imajo čezmejni vpliv, obveščene in vključene v posvetovanje. Ustavni pravnik Cerar ml. kot premier nonšalantno krši ustavo in mednarodne konvencije!!!!!!!!!!

A to niso vprašanja pravnih paragrafov, ampak projekt, ki celotno porečje reke Mure spreminja v niz akumulacijskih jezer, ki drastično degradirajo prirodo. Pred časom si je poslanska večina okoli SMC postavila kot sveti cilj vpisati pravico do pitne vode v ustavo. Odtlej so minila leta, a zakonov, ki bi to izvedli, ni od nikoder. Nasprotno, orjaške količine pitne vode pri Hočah so dodelili v prosto uporabo lakirnici Magna. Reko Muro, ki je živi vir, ki napaja tudi podtalnico, spreminjajo v vodne bazene, ki po ugotovitvah geologov zaradi sedimentacije dna onemogočajo prosti pretok vode v globine. In stanje vode je v državi alarmantno. Državni hidrologi so že pred dvema letoma ugotovili negativno vodno bilanco. Preprosto, zaloge vode iz leta v leto kopnijo, izgubljamo več vode, kot jo dobimo.

A nič ne de, kaj je z vodo, to, kar šteje, je, da imamo vodo v ustavi. In da se gradi velike projekte Magne, murske in savske elektrarne, drugi tir. Industrializacija za ceno opustošenja narave. Čemu služi čudoviti avtomobilski cestni križ, ki prinaša uničujoče emisije izpuhov? V največji meri tranzitu kamionov in turistov, ki prečkajo Slovenijo. In železniški tiri iz Kopra natanko isto.