
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Pamflet
Pod zamahi sekire
Civilne iniciative, reke, vode, ljudje in drevesa na skupnem tnalu
Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

29. 9. 2017 | Mladina 39 | Pamflet
Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«
Časniki imajo resda svobodo, da izražajo svoja stališča, toda če bo Petričev »Kolektor«, lastnik »Dela«, izbran med izvajalce gradnje drugega tira, bo to šolski zgled klientelistične zlorabe medijev.
Še bolj problematičnih je sto tisočakov, ki jih je dal Miro Cerar, ml. nakazati svoji ekipi za kampanjo, nasprotnikom pa nič. Referendum je po svoji naravi enak volitvam, za katere pa obstaja zakonsko pravilo, po katerem tako zmagovalci kot poraženci prejmejo denarno kompenzacijo iz proračuna; celo predsedniški kandidat, ki zbere vsega nekaj odstotkov, je deležen substancialnih sredstev. Le pobudniki referendumov ne dobijo nič. In kako naj vsaj deloma enakopravno sodelujejo v kampanji, ki se odvija v največji meri prav kot propagandna bitka???
No vlada je zakorakala v novi projekt gradnje serije elektrarn na Muri. Tokrat je nedolžna, projekt je začrtala že Janševa vlada pred dobrim desetletjem, na njih je, da to samo izpeljejo. Zanimivo, vlade sistematično zavržejo zakone svojih predhodnic, še več, zaradi uredb v visokem šolstvu so celo kazensko ovadili ministra Žigo Turka, naenkrat pa je državna administracija nemočna – izpolnjevati mora projekte svoje predhodnice izpred dveh volitev!?
A značilnost nove ekipe premiera Cerarja ml. je lik sekretarjev, ki ne da bi trznili z obrvmi arogantno vodijo svoj projekt kot buldožerji. Do zdaj case J. Leben, sedaj pa Jože Dimnik iz direktorata za energijo. Na vprašanje, zakaj uničiti reko Muro, je v Studiu City nonšalantno odvrnil: moramo se razogljičiti, da bi dosegli ambiciozne okoljske cilje. Ambiciozni okoljski cilj je torej uničiti biotop Mure? Pri čemer je stvar več kot cinična. Ker je bil zgrajen okoljsko uničujoči TEŠ 6, je treba to kompenzirati in bomo zdaj za nekaj odstotni delež električne produkcije ustvarili okoljsko prijazno verigo elektrarn. Papir bo navdušen, pa če gre narava k vragu!
A nič bolje kot vodam ne kaže ljudstvu. Pošta Slovenije je objavila razpis za 111 novih zaposlitev, ki pa so ga zapolnili le s 66 novimi poštarji. In kaj zdaj? Preprosto, objavila je mednarodni proglas, v katerem vabi delavce iz Srbije, da zasedajo ta mesta. Vmes se je resda pojavila drobna ovira - zaposleni bi morali znati slovensko in začasno se je vpletel eden izmed inšpektoratov. Toda, ali ne živimo v svobodnem tržnem gospodarstvu, ki v primeru, da za dano plačo ne najde kandidatov, ponudbo dvigne za nekaj deset ali sto evrov? Boljši zaslužek zagotovo primami več iskalcev služb.
Seveda bodo lastniki zastrigli z ušesi, češ da bi višje plače uničile njihovo konkurenčnost. Res? Pošta Slovenije je za lani ustvarila 13,62 milijona dobička. Odlično, a istočasno ustvarja tako bedne delovne pogoje, da so za slovenske državljane nesprejemljivi. In to v času, ko se vlada usti z rekordno gospodarsko rastjo zadnjih let!!!!!!?????????
Nevaren proces pavperizacije družbe, ki obeta prihodnost, ko bodo plače večinoma mizerne, mediji pa nam bodo javljali o statističnem razcvetu države.
No, še veliko slabše se godi medvedom, od katerih jih kanijo v prihodnjem letu postreliti kar 108. Poboj uradni dokumenti opišejo z evfemizmom: da bodo »odvzeli« 108 medvedov. To posilstvo jezika pa je doseglo kulminacijo s člankom na spletnih straneh nacionalke, kjer smo brali: »V letu dni se bo pri nas ustrelilo 108 medvedov in 10 volkov.« Priče bomo torej edinstvenemu svetovnemu čudu - skupinskemu samomoru zveri, ki si bodo ena za drugo pognale 118 krogel v glavo!
V Ljubljani je te dni mestna oblast podelila ulico Jožetu Plečniku. Velikega arhitekta so zasuli z večno častjo. A skorajda na isti dan so zapele sekire župana Zorana Jankovića, ki je dal na Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici posekati vrsto orjaških dreves. Da bi nekaj turistov lahko posedalo bližje mestni reki, so uničili kulturno dediščino; padli so očaki, ki so se poprej bohotili osemdeset in več let. Preživeli so italijansko in nemško okupacijo, pol stoletja komunizma, županovanje Zorana Jankovića pa je postalo smrtonosno. Le nekaj starih arhitektov si puli lase od jeze, ker so županovi požagali vrsto dreves, ki jih je dal zasaditi prav arhitekt Plečnik, da bi z njimi pričaral unikatni dialog med reko, drevjem in bližnjimi fasadami.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.