14. 6. 2013 | Mladina 24 | Uvodnik
To ni unija
Grčija se počasi spreminja v državo zaprtih skupnosti. Prijatelji, vasi, družine se povezujejo, si delijo hrano, si delijo celo zdravila – zdravstveni sistem je namreč v razsulu. Oziroma je v razsulu tisto, kar je po vsem stiskanju ostalo od njega. Družba, sodobna grška družba, zamira, vzpostavljajo se stari, pretekli vzorci. In če se komu zdi to še vseeno vzdržno, velja ponavljati na primer, da je umrljivost dojenčkov porasla za 40 odstotkov. Zdravstveno stanje državljanov je bistveno slabše zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema, zaradi slabše dostopnosti do storitev in seveda zaradi splošnih razmer. Ja, neumna politika trojke ima svoje mrtve.
In zato je toliko bolj pomembno in prav nič smešno pokazati politike, ki kričijo, da je treba izpolnjevati zahteve trojke, hkrati pa ne samo, da ne znajo našteti teh treh institucij, še tega ne vedo, da to niso trije ljudje. Izjemnost te preproste poteze Studia City pa ni le v tem, da je pokazala, kako nič ne vedo slovenski politiki, ampak v tistem delu, ko so pokazali, da tega, kdo je trojka, ne vedo niti bruseljski birokrati. In toliko večina odločevalcev v teh institucijah ve tudi o svojih ukrepih, ki jih servirajo zdaj eni, zdaj drugi državi v stiski: ne vedo nič o svojem pacientu in ne zanimajo jih posledice lastnih diagnoz. Za to namreč gre: danes Grki iz kosti in kože trpijo posledice politike, ki so jo naredili prav ti analitiki, ti strokovnjaki, a kar na pamet, na podlagi prikrojenih analiz, takole čez palec na 1500 kilometrov razdalje in več. In čeprav se je Mednarodni denarni sklad od oktobra lani že tretjič pokesal in svojo politiko razglasil za napako, se ta politika še vedno izvaja. Kot da se ni nič zgodilo. In izvaja jo tudi Evropska komisija, pa čeprav se je tudi sama že od nje ogradila. Ker jim je v resnici vseeno.
In tudi v teh prizadetih državah še vedno vestno izpolnjujejo te zahteve, pa čeprav vedo, da so uničujoče ali pa v najboljšem primeru popolnoma brezpredmetne. Zakaj bi v Bruslju odobravali slovenske prenose premoženja iz bank na slabo banko? Kaj pa oni vedo o naših podjetjih? Kakšna neumnost je to in zakaj nihče ne zavrne tega nadzora? In ko bodo prišli in naročili, da naj ukinemo javne univerze (ali pa RTV, tako kot v Grčiji), bomo to tudi storili? Zakaj se ti nacionalni politiki še vedno vedejo tako brezkrvno in ponižno?
Žal je odgovor na dlani. Ker tudi sami ne vedo, kako reagirati, ker ne vedo, kaj bi storili, pogum je odsoten, in ne nazadnje: ker so prav ti ljudje v Evropski komisiji nekakšni njihovi naravni zavezniki. A tako je le zato, ker se vlade v državah v težavah držijo vsaka zase. In tako so tudi lahke tarče, zbegani, prestrašeni pred mednarodno in lastno javnostjo. In njihov prvi korak bi moral biti prav medsebojno povezovanje. Nihče jim tega povezovanja ne more preprečiti – navsezadnje močne države nimajo nobenih težav, kadar se odločijo za soliranje ali pritisk na vse ostale. Dokler bo vsaka izmed kriznih držav sama poskušala oblikovati odgovor na zahteve, za katere vedo, da so slabe in da ne prinašajo izboljšanja, bodo komisija in gospodarsko močne države unije ves čas v prednosti. Pri čemer imajo za sabo celoten aparat unije.
A ne gre le za povezovanje. Danes se že ve, da so bila navodila komisije, denarnega sklada in Evropske centralne banke napačna in škodljiva, utemeljena na lažnih predpostavkah in da imajo otipljive posledice – podrobno o tem pišejo v tej Mladini Aleksandar Kešeljević, Rok Spruk, Bogomir Kovač in Marcel Štefančič, jr. Nobenega razloga ni, da ne bi zdaj zoper odgovorne iz teh držav vložili tožb, proti institucijam in proti posameznikom v njih. Vključno z Evropsko komisijo in njenim predsednikom in komisarji. Krivi so. Statistične podatke in analize pa jim bodo pripravili v teh državah. Najprej Grki, Ciprčani, Španci, Portugalci, nato pa bomo na vrsti tudi mi – ki vsi še vedno počnemo vse, za kar tudi sami vemo, da ni le nekoristno, ampak nevarno. In zato je treba na to osebno odgovornost opozoriti tudi naše izvrševalce: od kod danes na primer slovenski vladi še podlage za izvajanje stiskanja, če so dokumenti, iz katerih izhajajo, že razglašeni za strupeno zdravilo?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.