Grega Repovž

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Uvodnik

Zadnje vprašanje

Če povzamemo: tik pred prvim krogom volitev se zdi, da je razpadla zaveza med volivci, ki je nastala aprila, da ni več večinskega ne janšizmu in podpore strankam, zavezanim demokraciji in človekovim pravicam. V tem trenutku se zdi zelo verjetno, da bo v drugem krogu zmagal Anže Logar, kandidat SDS. Če bi se to zgodilo, bo to poraz tudi za koalicijo, bo pa močan veter v jadra SDS in Janši na lokalnih volitvah in nato na referendumih. Krive naj bi bile liberalne in leve politične stranke, ki svojim volivcem niso ponudile skupnega in dobrega kandidata. Torej človeka, ki bi bil všeč celotnemu levoliberalnemu spektru volivcev.

A s tem, kar smo navedli, dejansko ni nič narobe. Glede na volilni sistem, po katerem izbiramo predsednika republike, je logično, da nimamo na nobeni strani enovitega političnega bloka z enim kandidatom. V začetku devetdesetih let smo se odločili za drugačen način, na katerega volimo predsednika, in zato je tako. Na predsedniške volitve gre lahko vsak, ki dobi podporo volivcev ali strank. Pred dvema mesecema so nekateri pravni strokovnjaki in mediji celo izrecno poudarjali, da je dolžnost političnih strank, da se predsedniških volitev udeležijo s svojimi kandidati.

Prav tako je logično, da vsaka stranka ali volilni štab neodvisnih kandidatov poskuša koristiti svojemu kandidatu in zmanjšati možnosti njegovih nasprotnikov. To je del volitev – če so volitve dejanske, je to videti točno tako, kot zdaj opazujemo. Seveda si volivci lahko zaželimo, da bi bilo preprosteje, da bi bila izbira lažja in tudi boljša. A prav to sedanje stanje je dokaz, da imamo dejansko in pravo demokracijo, ki pa je seveda naporna in ne ponuja idealnih izbir.

A res je tudi, da so razmere v Sloveniji malce abnormalne, ker imamo izrazito močno skrajno desno in populistično stranko, torej SDS. Zato so vsake volitve vedno znova dejansko obremenjene s strahom pred to stranko in pred zmago njenih prav tako skrajnih kandidatov. Med katere seveda spada tudi v ovčjo kožo preoblečeni Anže Logar. Ne prav dobra tolažba je, da močne skrajno desne stranke delujejo tudi v večini drugih evropskih držav, tudi v starih demokracijah, pred mesecem so neofašisti zmagali v Italiji. Žal tega problema (skrajnih političnih strank) ni mogoče odstraniti z dekretom. Seveda pa je to obremenjujoče za volivce: ker si želijo zgolj voliti po svojih osebnih preferencah, utrujeni so od te abnormalnosti, od tega, da morajo vedno znova ravnati taktično. Tako je že 25 let in prav nič ne kaže, da bo kmalu drugače.

Zadnjih deset let je imela Slovenija za predsednika Boruta Pahorja, ki je bil slab predsednik republike. Zakaj slab? Prav zato, ker je bil deset let v »koaliciji« s skrajno desnico, celo ko se je ta izživljala nad posameznimi kategorijami prebivalstva, ji je stal ob strani (v letih 2020 in 2021 na primer). S tem je prispeval k razrastu skrajnosti – jo vedno znova legitimiral. Vedno je tudi podpiral njene kandidate za ustavne sodnike, in če bi bilo po njegovo, bi danes imeli izrazito konservativno ustavno sodišče. Večinoma so njegovi kandidati izgubili za en glas.

Vendar pa je imela Pahorja večina volivcev ne glede na navedeno tako v čislih, da mu je dala drugi mandat – čeprav se je razkril že v prvem. Obakrat je zmagal v drugem krogu, obakrat je bil na drugi strani kandidat z bolj liberalnimi in bolj levimi stališči – prvič Danilo Türk, drugič Marjan Šarec. Kaj torej vemo? Da so Pahorja izvolili politično manj aktivni volivci, ki volijo predvsem nekonfliktne osebe, skupaj s konservativnimi volivci, kandidat z izrazito levimi stališči pa na predsedniških volitvah že dvakrat ni bil uspešen. Tudi Danilo Türk je bil v očeh volivcev bolj sprejemljiv od Mitje Gasparija prav zato, ker je deloval bolj konservativno. To ne nakazuje samo, da je verjetnost zmage Anžeta Logarja zelo velika, ampak da je zmožen povesti tudi že v prvem krogu.

Na koncu nam torej ostanejo preprosta vprašanja. Bi bila Nataša Pirc Musar boljša predsednica od Pahorja? Da, ne glede na nekatera stališča ima zelo jasen odnos do človekovih pravic oziroma do skrajne politike. Bi bil Milan Brglez boljši predsednik od Pahorja? Da, kljub nekaj neprepričljivosti je zelo jasno zavezan demokratičnim standardom in zavrača skrajnost. Bi bil Anže Logar boljši predsednik od Pahorja? Ne. Anže Logar je odkrito to, kar je Pahor tiho, pa čeprav zvesto podpiral. Anže Logar je ta skrajna desnica, spada v najožji krog vodstva SDS.

So predsedniške volitve pomembne? Predsednik republike bo leta 2023 predlagal šest ustavnih sodnikov, saj se tolikim naenkrat izteče mandat. Katero institucijo je SDS v zadnjem letu najbolj neusmiljeno napadala in jo napada tudi zdaj? Ustavno sodišče. Prav zato je SDS tako dobro pripravila kampanjo Anžeta Logarja. Ker ve, kaj lahko s tem dobi.