Uvodnik / Tokrat vemo
Dobro je imeti kakšno prelomno točko, včasih zgolj v imenu bodočih spominov. Tako velja 19. februar 2025 postaviti za mejnik, ko se je v Sloveniji začela predvolilna kampanja za volitve 2026. Zapišimo to torej bolj uradno, kot zgodovinsko dejstvo iz prihodnosti: v sredo, 19. februarja, je s shodom na ljubljanskem Trgu republike Janez Janša začel predvolilno kampanjo za volitve leta 2026, na tem shodu pa je imel tudi prvi predvolilni govor.
Kot je dal vedeti z njim, bo poskušal z retoriko AfD in Donalda Trumpa ustvariti občutek, da je sedanja oblast državo pripeljala v totalen kaos, da ljudje nazadujejo, da državi vladajo neki izprijenci in pokvarjenci. In zakaj je bilo to treba zapisati? Ker bi se utegnilo zgoditi, da bi se vsi, od politikov do medijev in civilne družbe, še nekaj časa vedli, kot da je do predvolilnega obdobja še slabo leto, kot da se dejanska kampanja začne, ko to določi volilna komisija. Ne, predvolilna kampanja se je že začela. Že se je začela na vseh ravneh, začeli so jo tudi v interesnih in lobističnih središčih, začenjajo se oglašati vsi, ki spadajo v krog SDS, gospodarska zbornica, kvazineodvisni Mladi zdravniki, domnevno cehovska kmetijska zbornica, ki pa jo seveda vodi nekdanji minister SDS. Plakati stranke SDS so po vsej državi že od decembra. In šele začelo se je.
Ne trdimo, da je to, da se vedeš, kot da se ne dogaja nič nenavadnega, da gre torej za čisto običajno politično leto (in običajen februar), nekaj nevsakdanjega in presenetljivega. Človeku, ki še ni podlegel skrajno desni retoriki in ki države ne jemlje kot bojno polje, kjer drug drugemu ves čas grozimo, se je težko sprijazniti s tem, da se je nori ples z morebiti izjemno slabim izidom – vrnitvijo avtokratskega vodje in stranke – že začel. Preprosto smo normalni ljudje potlačili spomin na zadnje obdobje avtokratskega vodje – kar je normalno in človeško, ker je bilo to obdobje laži, groženj, izključevanja, pa tudi česa še veliko hujšega. Danes smo že preprosto pozabili, da je Janez Janša direktorju urada za preprečevanje pranja denarja očitno naročil brskati po računih politikov, gospodarstvenikov, verskih dostojanstvenikov in novinarjev – verjetno iščoč kakšne obremenilne dokaze, s katerimi bi jih lahko diskreditiral ali pa jih s tem držal v šahu. Še danes se zdi to nekaj tako zunaj vseh demokratičnih standardov celo za nedemokratične države – in vendar se je vse to dogajalo. In čisto nič se ni spremenilo. Še vedno ta stranka enako laže, še vedno SDS podtika na enak način, še vedno enako širi sovraštvo in gnev. Vse je enako, le da Janša danes napoveduje, da bo šel po sledeh svojega vzornika Donalda Trumpa. Prav to so razlogi, zaradi katerih se je normalnemu človeku preprosto težko sprijazniti s tem, da se ta nori ples laži, diskreditacij, sovraštva in usmerjenega gneva spet začenja. Vsak normalen slehernik raje vse skupaj potlači – a žal to ni mogoče, ne da bi bila to samoizpolnjujoča se mračna prerokba.
Janšizem namreč ni naključje, ni en govor, ni besnenje Jelke Godec v državnem zboru, ampak gre za profesionalno in premišljeno politično delovanje, in ko je stranka SDS v opoziciji – gre za zelo jasno kampanjo. Namen te je vplivanje, ustvarjanje razpoloženja, tudi potlačitve, gre za povzročanje umikanja v zasebnost, za načrtno depolitizacijo volilnega telesa, ena glavnih osti pa je usmerjena v novinarje, ki jim bosta SDS in Janša ves čas očitala pristranskost in političnost. Enako velja za civilno družbo: tudi njo Janša vedno znova zastrašuje in ji grozi s kaznijo. Zakaj so zanj ti napadi tako pomembni? Ker ve, da večina ljudi tega pritiska in diskreditacij ne zdrži. Ker je to tako brutalno, da človeški možgani in telo velike večine slehernikov tega ne zmorejo. Janša s tem doseže, da se ljudje ne upajo oglašati. Da na primer ne upajo povedati, da je uredbo o prenehanju rabe navadnih bojlerjev sprejela njegova vlada. Taktika je vedno enaka in tudi uspešna. Zato je treba govoriti o tem zastraševanju, ki skupaj z možnostjo njegove vrnitve na oblast povzroča še večjo stisko.
Zato se je tako pomembno zavedati, da je družba že sredi predvolilne kampanje. Kako ravnamo volivci v času predvolilne kampanje? Preprosto smo bolj kritični, razumemo, da se nekatere stvari v javnosti pojavljajo zgolj zato, ker s tem nekdo želi pridobiti naše glasove ali pa nas pripraviti, da ne volimo njegovih tekmecev. Takrat večini izmed nastavljenih pasti ne nasedamo – ker preprosto vemo, da so tam prav zato, da bi se vanje ujeli. Zato Janša predvolilno kampanjo vedno začne tako zgodaj, ko te kritičnosti še ni, ko se nam zdi, da živimo v politično še miroljubnem obdobju. Je to njegovo ravnanje nespodobno? Morda. A v današnji politiki, v svetu in pri nas, je beseda spodobnost že izgubila vsakršen pomen.
Seveda pa je pomembno še nekaj drugega: da to, da se je predvolilna kampanja že začela, dojamejo tudi vsi demokraciji zavezani politiki. Lahko jim ni všeč, da je v igri spet povedel Janša, a na to nimajo vpliva. Ker je Janša preprosto premočan, da bi lahko to prezrli. Danes pa je na svetu čisto preveč držav, kjer je avtokratom uspelo prevzeti oblast tudi zato, ker so se demokratični politiki predolgo delali, da se spopad še ni začel in da imajo še čas za priprave na kampanjo. Ali drugače rečeno: ta konec tedna bomo držali pesti, da ne pade tudi Nemčija.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.