-
16. 11. 2013 | Mladina 46 | Uvodnik
Čeprav ni nobenega res oprijemljivega podatka, da bi bili Slovenci kaj bolj pokvarjeni od drugih narodov, da bi bolj kradli, se bolj izogibali plačevanju davkov itd., vse domače in mednarodne raziskave javnega mnenja zadnjih let izkazujejo javno prepričanje, da gre za eno najbolj pokvarjenih družb. Ne prepričanje tujine, prebivalci Slovenije verjamejo v to. Pa tega ne kažejo podatki o pregonu, kaznovanosti, odkritih kaznivih dejanjih, ki res končno lovijo evropsko povprečje – to kaže javno mnenje.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ihta
Človek pred kapitalom in lačni otroci sveta
Kadar ne pešači po metroju, kadar ne poljublja beračev in kadar ni nikjer nobenega tajfuna, da bi lahko molil za njegove žrtve, papež Frančišek piše pisma. Že vrabci na veji v nedeljski šoli čivkajo, da je nedavno pisal predsedniku Putinu in senatorju Scalfariju ter ju opomnil, kako pomembni so ljubezen, sloga in bratstvo, človek pred kapitalom, mir med narodi ter lačni otroci sveta; človek se včasih vpraša, ali ni bil sveti oče v svoji prejšnji inkarnaciji miss Argentine.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Hrvaška
Če bi se mestna oblast v Splitu odločila na primer prodati, dati v najem ali podariti Dioklecijanovo palačo, torej srce mesta, bi se meščani, ali vsaj večji del Splitčanov, temu uprli. Uveljavili bi pravico do neposrednega demokratičnega odločanja, organizirali bi se, zbrali podpise in šli na referendum ... Tam pa bi ostali praznih rok! Tako kot so, kljub vztrajnim prizadevanjem, da bi del mesta rešili pred kasto objestnežev, ostali Dubrovčani. Zdaj tik nad Dubrovnikom gradijo ogromne hotele s kilometri in kilometri igrišč za golf. Ali tako, kot bodo zelo verjetno na predvidenem referendumu Puljčani ostali brez najprivlačnejšega dela mesta, velikih gozdnih površin in poslopij, ki so kulturna dediščina. Mestna oblast se je pač odločila tako, da bi ugodila nekemu bogatemu domišljavcu.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Pod črto
Kako naj se počuti človek, če mu dandanes govorijo o domoljubju, pričakujejo pa, da bo odgovoril v istem duhu? V šolah naj bi se trudili učiti, ne le da moraš domovino ljubiti, ampak se tudi pričakuje, da to vero sprejmeš ali se vsaj ne izrekaš proti njej. In to se po pravilih, ki smo jih sprejeli in o katerih se ne razpravlja, tako ali drugače, bolj ali manj dogaja. Pokažite mi učitelja, ki bi pred učenci zasmehoval ljubljeno deželo.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ekonomija
Slovenski parlament je sredi novembra doživel svoj zadnji politični vrhunec. V dramatičnih ekonomskih razmerah odloča o proračunu za naslednji dve leti in politični usodi vlade. Premierka in vlada sta dobro zaigrali svoj politični poker. Povezali sta sprejem proračuna in politično zaupnico, vsilili sprejem nepriljubljenega davka na nepremičnine, DZ odloča dan pred bruseljsko oceno proračunov evroskupine. Toda ali je to dokaz, da imamo politično spretno in pogumno vlado, kjer je njen fiskalni zasuk skrajna možna meja možnega in sprejemljivega, ali pa gre za izsiljene odločitve brez prave vsebine in možnosti za uspeh? Odgovor ni enoznačen.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Kolumna
Slovenijo po malem zapušča pamet. Eden trdnejših dokazov za to je dejstvo, da celo med ljudstvo vedno bolj prodira mnenje: trojka naj le pride, vsaj red bo napravila. Pri tem se ve, kaj je povzročila drugod po Evropi: zmanjšanje BDP, naraščanje zadolženosti, socialno opustošenje, hud družbeni nemir. Čedalje več naših rojakov pa na prihod trojke ali EMS, njene le malo blažje variante, komaj čaka. Od kod ta čudaška posebnost?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Pamflet
V Ljubljani so odprli razstavo o Titu. Sam po sebi zanimiv test moči titoistične nostalgije: koliko ljudi bo pripravljeno svoje simpatije podpreti z nakupom vstopnice? Je pa polemiko sprožil poziv šolam, da dobijo popust za skupinske obiske. Ja, na korak blizu Titovi dobi, ko so ravnatelji ob njegovem obisku ustavljali šolski pouk in pošiljali otroke na ulice z zastavicami, da so mahajoči pričakali velikega vodjo.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Dva leva
Več kot očitno. Strah hodi po Sloveniji. Strah pred alternativami. Boji se etablirana politika. Razumljivo. Ampak bojijo se tudi mediji oz. vsaj izražajo veliko zadržanost. Nerazumljivo. Ko so se pred zadnjimi volitvami pojavljale nove stranke, so mediji izrazito zainteresirano (in naklonjeno) poročali o njih. Človek bi pričakoval, da bodo, po mesecih negotovosti in (vsaj delno) upravičenih očitkov, da bi vstajniške skupine morale narediti naslednji korak in nastopiti v odprtem političnem spopadu, novinarji pograbili novico kot sveže žemljice. Pa je niso.