-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ihta
Na Poljskem je dobro znati poljsko. Ker Poljaki ne znajo nič razen poljščine, to pa znajo odlično. Drugače kot jaz. Drugače kot Slovenci, ki materinščino znamo slabo.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Hrvaška
»Kaj, mar se je predsednik vlade izselil?« se v grozi sprašujejo državljani, kajti Zoran Milanović je nenadoma za štirinajst dni odpotoval v Avstralijo. In potem še na Novo Zelandijo. Kot strela z jasnega in brez kakega posebnega razloga. Na urniku pač nima nobenega državniškega srečanja, podatkov o naravi njegovega obiska v teh daljnih otoških državah ni najti, zato se zdi najverjetneje, da je človek v trenutku, ko ga je obšel skrajen gnus zaradi razmer v državi, pripravil kovčke, prijel pod roko soprogo, podrejenim naročil, naj mu priskrbijo letalske vozovnice, rezervirajo hotele in opravijo še vse drugo potrebno za eksotično ekskurzijo z negotovim izidom, in odšel. Verjetno ni pričakoval, da ga bo obrambni minister po telefonu z jokajočim glasom rotil, naj vzame s sabo še njega, potem pa je isto napravil še šef njegovega kabineta, češ da sta tudi onadva do grla sita te države, tudi onadva bi se odpravila v Avstralijo, kjer vlada red, hm, morda bi tam celo dobila azil. V glavnem, ta hip je Hrvaška nevarno obglavljena, toda doslej je bil zaman ves trud, da bi izvedeli, kakšni so pravi razlogi za premierov odhod, saj Hrvaška z Avstralijo nima nerešenih vprašanj, ne sodelujeta pri skupnih projektih ali vlaganjih.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Pod črto
V sovjetskih časih sem nekajkrat prepotoval to deželo, občudoval sem njene sončne planjave z najrodovitnejšo zemljo, s prstjo černozjomom, sprehajal sem se po njenih mestih, Odesi, nekoč trdnjavi jidiša, in Kijevu s Kreščatikom, a je nisem mogel razumeti. Po črki zakona je bila ukrajinska, a kje je, sem se spraševal, tisto ukrajinsko? Kot tipičen Slovenec, ki povsod takoj išče korenine naroda, sem prisluškoval pogovorom na Kreščatiku. Komaj se je slišala ukrajinska beseda, povsod naokoli je vse zvenelo čisto rusko. Opazil sem to že prej v Odesi, kjer sem prebil ves mesec. Bilo je tik pred vojno, napetost se ni čutila, na ulicah je zvenel jidiš. Takrat je tudi v Moskvi obstajalo sijajno gledališče, kjer so bile predstave v jidišu, z velikim igralcem Mihoelsom, iz Odese pa so prihajali najboljši violinisti, na čelu z Ojstrahom. In vendar, kaj je manjkalo tudi v Odesi? Manjkal je jezik, ki je bil povsod zapisan kot jezik velike sovjetske republike, ukrajinski jezik.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ekonomija
Reševanje politične krize v Ukrajini ni mogoče brez pomembnih ekonomskih sprememb. Te zadevajo tako obrat v razvoju ukrajinskega gospodarstva, mednarodnih trgovinskih sporazumov med Ukrajino in drugimi globalnimi partnerji kot tudi drugačne oblike antikrizne pomoči, ki se danes uporabljajo. Vojaška in politična moč sta se vedno povezovali z ekonomsko. Zato so v preteklosti vojne pomenile pot do ekonomske prevlade, danes pa želimo z ekonomskimi sredstvi doseči mir. V Ukrajini so na to pozabili vsi vpleteni deležniki. Prav ekonomske rešitve v tej krizi prinašajo najmanj tveganj in največ koristi. Hkrati pa je v tej veliki recesiji (2008–2013) nevarnost velike vojne večja kot kadarkoli. In Ukrajina ima vse možnosti za njeno sprožitev.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Kolumna
Ukrajinsko dogajanje je v marsičem nadaljevanje hladne vojne, ki se po svoje ni nikoli končala. Po njenem uradnem koncu leta 1989 sta Sovjetska zveza in Varšavski pakt razpadla, Nato pa je ostal in se raztegnil do ruskih mej; vanj se je včlanilo devet prejšnjih članic Varšavskega pakta in tri nekdanje sovjetske republike. Neposredni vojaški pritisk na Rusijo je bil nemogoč, ker je država prevelika in ima polna skladišča jedrskih bomb, zato ga je zamenjala strategija obkrožanja in spodkopavanja njenega obrobja. Tudi Evropska unija Rusije ni nikoli imela za enakovreden del Evrope, ampak je na ta ali oni način govorila: Zahod je dober, Rusija slaba. S tem je v letih po razpadu Sovjetske zveze zamudila priložnost, da bi orjaško vzhodno sosedo temeljito integrirala v evropsko familijo.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Pamflet
V Hrastniku se je dogodila največja rudarska stavka, v kateri je več kot sto rudarjev preživljalo dneve in noči v rudniku. V Sloveniji so v javnem sektorju številnim zaposlenim izplačevali prevelike plače. Ko je vladna administracija poskušala dobiti preplačane vsote nazaj, se je nanjo vsula množica očitkov, češ, da ljudje niso krivi, če so jim ustanove nakazovale previsoke plače. Bilo bi torej nepravično, če bi jih morali zdaj vračati. In postopek izterjevanja preplačanih vsot se je ustavil.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Dva leva
Na cigaretnih škatlah piše z velikimi, vsiljivimi črkami, da kajenje škodi zdravju. O.K. Hasne gotovo ne. A človek se vendarle sam odloči, ali bo počel nekaj, kar ni v korist njegovemu zdravju. Še zlasti, ker je škodljivi učinek kajenja vsesplošno znan. Mar ne bi bilo bolje in koristneje, če bi zakon veleval podobna opozorila za gledanje televizije. Oziroma informativnih oddaj na javni ali komercialni televiziji … Televizija res škodi. Poneumlja.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Uvodnik
Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.
Iskanje brez piškotkov ni možno
