-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Hrvaška
Prve so ostajale brez služb, podjetja so jim propadala brez kakega posebnega družbenega nasprotovanja, gledale so, kako pred njihovimi očmi uničujejo tovarne, v katerih so preživele vso delovno dobo, v katerih so izdelovale oblačila, obutev, igračke ...
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ihta
No, pa je le minilo! Vsi grobovi so bili sfrizirani in naličeni, vse dame na pokopališčih tudi, vse nove obleke pokazane, vsi avtobusi mestnega prometa polni, vsi osebni avtomobili oprani, vsi parkirni prostori za invalide pred trgovskimi centri zasedeni z avtomobili ljudi, ki sicer pokajo od zdravja, a se jim ne da predaleč potiskati nakupovalnih vozičkov z vsebino, ki bi zadostovala za življenje v zaklonišču med jedrsko vojno; škoda le, da se v vsej tej norišnici nihče ni imel časa spomniti tudi na drage pokojnike. In potem je prišla še nedelja, ko se že po tradiciji kisam: prazniki in Gospodovi dnevi me vedno pahnejo v depresijo, saj se prav takrat najjasneje zavem, kako malo ima moj način razmišljanja skupnega z mentaliteto naroda, med katerim mi je sojeno živeti.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ekonomija
Stresni testi evropskih bank so za nami, toda večjih pretresov niso prinesli. Nova mantra centralnih bankirjev je ekonomskotehnično vsaj tako zapletena, kot je politično prozaična. Stresni testi so najprej del formalne graditve nove evropske bančne unije, kjer ECB prevzema normalno vlogo regulatorja in nadzorovalca evrskega bančnega prostora. Hkrati pa dokazujejo, da politično ne prinašajo rešitve, ker ne preprečujejo niti ekonomske impotentnosti ECB niti političnih problemov evroobmočja. Dobili smo načrtovani ekonomski pretres bank za politično umiritev razmer.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Kolumna
Mramorjev načrt se sesuva kot hišica iz kart. Minister pravi: izravnajmo finance, kot zahteva EU, potem nam ne bo mogla več ukazovati in ohranili bomo ekonomsko suverenost. A že novi stresni testi to popolnoma zanikajo. Naše banke so bile kapitalizirane preobilno, toda zdaj komu velikemu v EU ustrezajo drugačni kriteriji o zdravju bank in z našimi je znova vse narobe. Največji dve bo po novem komandirala ECB. Že to kaže, kako naivna je Mramorjeva filozofija o obrambi nacionalne suverenosti z vdanim kimanjem. Poleg tega Juncker napoveduje, da bo doslej neobvezna navodila komisije o ekonomski politiki posameznih članic skušal spremeniti v obvezna. Potem bo lahko iz Bruslja res prihajalo karkoli.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Pamflet
Medtem ko NPU svoj smisel potrjuje v vratolomnih preiskavah, tokrat zoper trojico, osumljeno rabote z milijonsko podkupnino v TEŠ 6, pa sodni vrh srbi za svoj imidž s proslavo. Slavnost sta podkrepila s svojo prisotnostjo še pravosodni minister Goran Klemenčič in generalni javni tožilec Zvonko Fišer, medtem ko je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša podeljeval medalje sodnikom za življenjsko delo in za delovno uspešnost. Niso izpostavili nobenega primera sodne izjemnosti, ampak so v maniri proslav Titove Jugoslavije podeljevali kopico medalj. Smisel medalje je v tem, da izpostavi jasno prepoznavno vrhunskost na svojem področju, vse ostalo je prazni akt samozadovoljne institucije, ki ne zasluži medijskega pompa. Enako birokratsko dejanje, kot je podeljevanje nagrad funkcionarjem v Kolesarski zvezi. Od pravosodnega vrha bi pričakovali, da se ukvarja s substancialnimi problemi, kot je denimo naraščajoči trend, da v podobnih zadevah (Karba, Turk) sodniki sodijo vsak po svoje, ali pa v vprašanju že korupcijskega izdelovanja pravnih mnenj, in s še toliko bolj nevarno tendenco, ko sodniki honorarno sodelujejo z zavodom ECRS, ki ga vodi bivši pravosodni minister Aleš Zalar.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Dva leva
Ne vem, koliko časa bo stranka brez barve, vonja in okusa vzdržala. Namreč Cerarjeva personalna stranka. Zadnje javnomnenjske sondaže ji, sodeč po trendih, napovedujejo hiter konec. Hitrejši, kot sta ga doživeli Jankovićeva Pozitivna Slovenija in Virantova Državljanska lista. Pa še konec teh dveh strank ni bil naraven proces izpraznjenja, ampak v prvem primeru »samoumor«, v drugem primeru umor. V prvem primeru družinska rihta, v drugem primeru likvidacija majhne, a na dolgi rok nadležne konkurence.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Uvodnik
Mladinina poslovna skrivnost je, da so se številke revije, na katerih naslovnice smo dali afero Teš6, slabo prodajale. Zelo verjetno se je drugim medijem dogajalo podobno. Če bi torej upoštevali le poslovno logiko, te teme ne bi dajali na naslovnico. Ker gre ta tema vsem na živce. Danes policija razkriva in preseneča s podatki, ki so bili v Mladini in drugih medijih že malodane vsi popisani. Pa ne letos, lani, ampak že v času vlade Boruta Pahorja, pa nato tudi v času vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek. Javnost se je te teme ves čas zavedala, a jo je tudi odrivala.
Iskanje brez piškotkov ni možno
