-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Ihta
Karkoli že sem, nisem matematik. Zaradi disleksije sem vso osnovno šolo obračala trebuščke šestk v napačno smer, ob pogledu na decimalno vejico pa se razjokam še danes. Ker nisem matematik, je jasno, da mi tudi razne Politične ekonomije I in Ekonomike podjetij II na fakulteti niso najbolje šle. Pa tudi zato ne, ker imam vsaj ščepec zdravega razuma. Tako mi, na primer, ni jasno, kako lahko, metaforično rečeno, v imenu varčevanja tovarni odklopiš elektriko in vodo, odpustiš vse delavce ter nato pričakuješ, da bo proizvajala več kot prej, ali kako je mogoče z ministrskega stolčka sodržavljanom zabičati: »Od danes boste jedli le neslan močnik in pili studenčnico, temu pa bomo rekli lepše življenje.«
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Hrvaška
Hrvaški mediji so zaskrbljeni zaradi razmer, ki so zavladale v Srbiji, potem ko so iz haaškega pripora izpustili vojnega zločinca Vojislava Šešlja, zaskrbljeni so zaradi zbiranja radikalcev na beograjskih ulicah, nacionalistične retorike iz devetdesetih let ... Zato je predsednik države pisal sodišču v Haagu, saj ga neizmerno skrbi, da bi bolni in nori Šešelj poleg Srbije destabiliziral še Hrvaško. A v resnici je predsednik spisal predvolilni politični pamflet, namenjen pravzaprav tukajšnjim desničarjem in zgolj formalno naslovljen na sodišče v Haagu, njegova sicer »stabilna« država pa je vse bolj podobna tisti izpred 20 let, prekleto nacionalistična, saj je v njej vojnim veteranom dopuščeno, da že več tednov grozijo z ulice sredi Zagreba, ki so jo zasedli.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Ekonomija
Ekonomskopolitični okvir Cerarjeve administracije ostaja nespremenjen, kot bi prebirali in razpravljali o ekonomski politiki pred tremi ali štirimi leti. Podobne težave glede rasti, brezposelnosti, fiskalne konsolidacije, zadolženosti, fiskalnih in monetarnih evropskih zavez, domala enaki ekonomski argumenti in politično sporne smeri reševanja. Hkrati pa smo zamenjali tri vlade in očitno še vedno ne razumemo, kaj je problem in kje so rešitve. Ključna težava postaja politična stabilnost kot pogoj ekonomskih sprememb. Znašli smo se v krizi državne suverenosti, vodijo pa nas politični nevedneži.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Kolumna
Predstavo Igra o Antikristu (o vlogi cerkve v mariborskem finančnem polomu) je spremljalo veliko pričakovanje. Sledila sta še večje razočaranje in plaz uničujočih kritik. Disput se je prav razvnel šele potem, ko je Horvat, Antikristov režiser, kritičarki Zali Dobovšek, ki ga je zmlela v prah, pisno prepovedal, da bi še hodila na njegove predstave, in zagrozil, da jo bo oklofutal, kot je ona verbalno njega. Kritiki so se nato družno spravili nanj in zvečine pokazali več besa kot Horvat v svojem pismu, kar je, skupaj s previsokimi pričakovanji, nekoliko škodilo njihovi nepristranskosti in umetniški občutljivosti. Nekaterim kakor da so klofute prišle kot nalašč.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Pamflet
Bilo je konec aprila v oddaji »Tarča«, ko se je dr. Miro Cerar tako razjezil nad etičnimi standardi in delovanjem prejšnje vlade, da je napovedal, da imajo pa zdaj tega dovolj in da bo ustanovil svojo stranko, ker je nekaj treba spremeniti.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Dva leva
21. decembra 1989, po vrnitvi z državniškega obiska v Iranu, je Nikolae Ceauceşcu dal navoziti domnevno lojalne delavce na osrednji trg pred centralnim komitejem v Bukarešti, da bi ploskali govoru največjega sinu naroda. Na začetku so res, a postopoma se je vse skupaj sprevrglo v protest, ki ga diktator ni obvladal, ker očitno ni dojel sporočila predhodnih protivladnih protestov v Temišvaru. Zato se je ponesrečen govor, v katerem je nemirni množici še pokroviteljsko žugal »halo, halo, tovariši!« in »tišina!«, končal s kroglo v glavo štiri dni kasneje. Seveda je bila usmrtitev izpeljana strogo po protokolu. Preden so ga postavili pred zid, mu je zdravnik izmeril krvni tlak …
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Uvodnik
Čeprav bo trajalo še nekaj časa, je vprašanje, kdo v resnici vodi milijarde evrov, ki jih formalno upravlja država, začelo prodirati tudi v širšo javnost. Danes se rado ponavlja, kako se nam polletno brezvladje nikjer ne pozna. In dejansko se nam na prvi pogled ne: za to obdobje prihajajo na dan najobetavnejši rezultati v zadnjih šestih letih, Slovenija posluje dobro in uspešno. A hkrati ni nihče res upravljal države in moč neformalnih skupin se je izredno povečala. Mar ni neverjetno, s kakšno aroganco še naprej potekajo vsi postopki privatizacije in poplačevanja slabih posojil, vlada pa le prikimava? Ko vlada na prejšnji seji ni sprejela poročila družbe za upravljanje terjatev bank, je ta agresivno javno protestirala proti njenemu ravnanju. Javno proti ustanovitelju. V nobeni resni državi tega ne bi dopuščali.
Iskanje brez piškotkov ni možno
