-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Ihta
Zamorjena ura je za mano. Prijateljici sta se odločili od mrtvih obuditi eno mojih kratkih zgodb in jo objaviti v neki ameriški reviji, pa sem se morala zato pozabavati s pregledovanjem svoje biografije. To sovražim. Tako kot vse drugo, kar se mi zdi nepotrebno. Rojena: da. V nekem mestu. Nekoč. Lepo vas prosim – vsi se rodimo nekega dne v nekem kraju, to ni posebnost pisateljev, in ta dva podatka se praviloma v poznejših letih ne spreminjata, pa naj človek počenja karkoli. Letnice in krajevna imena, ki se jih morajo osnovnošolci učiti na pamet, o avtorju ne povedo skoraj nič. Ko bi ga, denimo, vse življenje pestila revščina, iz teh cifer in črk tega ne bi bilo mogoče razbrati. Ne skupnega števila dni, ko je prešteval cente, da bi videl, ali ima za liter mleka, ne tega, ali se je pri tem počutil ponižanega. Ne – če obrnemo ploščo – tega, kako vzneseno se je počutil ob izidu svoje prve knjige. Pa so bili z njegovega zornega kota gotovo ti trenutki lakote in zmagoslavja tisti, ki so mu oblikovali osebnost, ne suhoparno naštevanje: rojen v ... živel v ... umrl v ... dne ...
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Hrvaška
Hrvaška predsednica nadvse ljubi hrvaški nogomet, zato ni zamudila niti nedavne tekme med Hrvaško in Norveško, vendar je ni spremljala iz VIP-lože kot njeni kolegi, tuji pomembneži, ampak se je odpravila na tribune, med svoje ljudstvo, in tam uživala v družbi vodje večmesečnih uličnih protestov veteranskih desničarjev, oblečena, kot se spodobi, v bedasti hrvaški dres. Ni skrivala navijaških strasti, niti takrat, ko se je stadion tresel od fašističnega pozdrava »Za dom spremni!«, značilnega za takšne tekme. Seveda ji ni padlo na pamet, da bi zaradi tega zapustila stadion in tako pokazala, da se ji upira zloraba nogometa za promocijo fašizma, prav tako pozneje ni rekla nobene o nedopustnih in ponavljajočih se fašističnih izpadih na tekmah hrvaške reprezentance.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Ekonomija
Grčija in EU doživljata nov politično-ekonomski klimaks. Iskanje političnih rešitev grške dolžniške krize zahteva čas, ekonomske težave z likvidnostjo in solventnostjo države potrebujejo takojšnje ukrepanje. Na eni strani zabrisana »trojka«, EK, ECB, MDS, vztraja pri izpolnjevanju ekonomskih obveznosti, na drugi grška vlada brani politična pričakovanja grškega prebivalstva. To je bitka za politično-ekonomske interpretacije, finančne legalnosti nasproti politične legitimnosti, gre za moralno vprašanje preživetja EU in meje dostojanstva grškega prebivalstva. Grčija je pred politično-ekonomskim »bankrotom«. Moralna dilema Ciprasove vlade je zgolj v tem, ali naj ekonomsko bankrotira do EU in MDS ali pa politično bankrotira pred lastnim prebivalstvom.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Svojeglavi češki predsednik Zeman bo ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne šel v Moskvo, Pahor seveda ne. S priznanjem Palestine čakamo v nedogled. Po Grčiji udrihamo, čeprav bi se morali z njo solidarizirati proti »nemški« EU. Zvesto in v svojo škodo tolčemo tudi po Rusiji.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Si upamo videti to, kar vidimo?
Človek stopi v dan in ugleda prelepo sončno jutro. Je to res, kar vidi? Zmeden se obrne na ministrstvo za pravosodje, ki mu v odločbi potrdi, da je dejansko obsijan s soncem. A vseeno ni povsem prepričan, če prav dojema stvarnost, pa zato vloži še tožbo zoper vremensko napoved na Upravno sodišče, ki mu potrdi, da so vremenarji samovoljno napovedovali vreme in da danega dne res sije sonce. Ker je temeljit, preveri še v tretje in vloži prijavo na KPK. Ko mu tudi ta potrdi, da je zunaj sončen dan, naposled popusti in sprejme, da je bilo to, kar je sam videl, že od začetka lepo sončno jutro.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Dva leva
»Na to lahko računate, brez dvoma. Naredil bom vse, da bom branil svojo državo. Brez dvoma. Brez dvoma. Zato raje iščimo miroljubno rešitev. Sicer jo bom moral braniti. To je naloga številka ena zame in za moj urad – da varujem svoje ljudi.«
— Predsednik Pahor je Rusom prek televizije RT poslal jasno sporočilo, da jih samo mir lahko obrani pred njegovo jezo in pestjo. -
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Uvodnik
Kako so bili vsi zadovoljni, ko je državni družbi za upravljanje terjatev uspelo prodati terjatve do skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Češ, začenja se urejanje Slovenije, s tem bomo postali normalna družba itd. No, kupec je zasebna ameriška banka Bank of America Merrill Lynch in seveda je te terjatve kupila, ker računa, da bo z njimi zaslužila, po oceni poznavalcev od 30 do 35 odstotkov, ko bo prišlo do poplačila terjatev. In do njih bo brez dvoma prišlo, ker tako Adria kot ACH svoje dolgove že zdaj brez težav odplačujeta, Elan in Polzela pa sta pač del paketa, ki pa tudi nepoplačana bistveno ne kvarita naložbe. Pri čemer ju – oh, ti uspehi družbe za upravljanje – vedno lahko z malo spretnosti vrneta prodajalcu. Dejansko sta zraven zato, ker je poplačilo glavne terjatve do ACH tako gotovo. A politika, družba za upravljanje in seveda celotna finančna industrija so se hvalile, kakšen odličen posel so vsi skupaj izpeljali. Novinarka Radia Slovenije je bila čisto vzhičena od navdušenja. No, niso ga. Toliko, kot bo zaslužila Bank of America Merrill Lynch, bi zaslužili tudi sami, če bi te dolgove upravljali. Kar ni nobena znanost, sploh glede na to, da so po dokapitalizacijah slovenske banke polne denarja, zaradi česar se jim ne mudi s poravnavo teh terjatev oziroma se jim mudi toliko kot Bank of America Merrill Lynch.
Iskanje brez piškotkov ni možno
