Maja Novak

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Ihta

Čakajoč na ustavno sodišče

Jaz sirota, si rečem, ko si obuvam čevlje, da bi šla na sprehod (no, v redu, na pivo, ampak pri meni tistih tristo metrov do najljubšega lokala že velja za sprehod); kako zavidam kolegom, ki lahko kolumne začnejo rekoč: »Pred kratkim sem srečal znanca, ki mi je povedal ...« Sama včasih cele dneve ne srečam nikogar. Prva posledica tega, da si samska ženska na pragu starosti in robu revščine, je pač socialna izolacija.

N'toko

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Žive meje

Tu nimamo kaj filozofirati

Do marsikaterega izobraženca je informacija o njegovem resničnem družbenem položaju prišla pozno v življenju. Besedi ‘magister’ in ‘doktor’ še vedno obdaja avra veličastnih akademskih institucij in tja nekje do poznih dvajsetih let je povsem mogoče gojiti občutek, da si del nekakšne latentne družbene elite, ki bo zdaj zdaj zasedla pripadajoča ji častna mesta. A če ne prej, se ves dim razblini na deseti obletnici mature – in to že kar na parkirišču. Pogosto se izkaže, da je cenovni razred avtomobilov, s katerimi se na srečanje pripeljejo bivši sošolci, obratno sorazmeren z njihovim učnim uspehom. Iz audijev praviloma stopijo cvekarji iz zadnje klopi, trojkarji prisegajo na prostorne družinske renaulte, odličnjaki, ki so jim učitelji tako radi zatrjevali, da »iz njih pa še nekaj bo«, pa najpogosteje potujejo kar s Prevozi.org. Jasno je, kdo je v življenju nekaj ustvaril in kdo ne.

dr. Bogomir Kovač

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Ekonomija

Duh Filadelfije

Privatizacija, fiskalna konsolidacija, razvojna stagnacija. To so skupna sporočila, ki jih ponujajo sedanja prodaja Laškega in Telekoma, pa vladni nacionalni razvojni program in nedavno letno srečanje MDS. Človeške družbe so doživele tako revolucionarne prevrate, pa čase hitrega razvoja in zastoja, tudi stagnacije. Privatizacija je iskanje dobrih kapitalistov, fiskalna konsolidacija pomeni zategovanje države blaginje, razvojna stagnacija kaže, da kapitalizem izgublja svojo dinamiko. Vse troje nam okoli 1. maja vedno znova pred dveri vrača stari duh Filadelfije, tisti večni trk socialne pravičnosti s totalnim trgom.

Janko Lorenci

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Kolumna

Kočljivi gospodar Zemlje

Uradno živimo v geološki dobi, ki se ji reče holocen. Začel se je pred dobrimi deset tisoč leti in velja za stabilno, življenju naklonjeno obdobje. Zdaj geologi, biologi, filozofi ... živo razpravljajo, ali naj holocen opustijo in dobo, v kateri živimo, poimenujejo antropocen – čas človeka. Izraz bi pomenil, da je človek v marsičem postal odločilen biogeološki dejavnik. Gre za značilen človekov napuh ali realno presojo položaja?

Bernard Nežmah

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Pamflet

Diktat izvršenih dejstev

Vlada Mira Cerarja je prek noči sprejela traso hitre ceste F 2 od Velenja do Šentruperta. Še več, ni sprejela nove lokacije, temveč je zavrgla staro, ki jo je sprejela že prejšnja vlada. Ob dnevu zemlje se je zato zbrala množica protestnikov v Braslovčah, ki je protestirala zoper neumnost, da izberejo dražjo, daljšo in za okolje bolj uničujočo inačico. Domačini bi namreč zaradi nove trase izgubili 100 hektarjev plodne zemlje. Odzvala se je ministrica za okolje Irena Majcen, ki je s protestniki opravila s prostim stavkom - da je novi izbor najboljša možnost!???

Vlado Miheljak

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Dva leva

Čas preizkušnje

Srbi so svoj čas sprevrženo samoočarani radi ugotavljali, da v vojni zmagujejo, v miru izgubljajo. Ne vem, morda res. Vsekakor pa bi lahko uporabili podobno krilatico za fašizem. Če je vojne, k sreči, izgubljal, pa v miru zmaguje. Postopno, a premočrtno. V vsej razkošnosti se je to pokazalo ob praznovanju sedemdesete obletnice osvoboditve taborišča Auschwitz, ko so bili na proslavo povabljeni visoki predstavniki iz tistih dežel, ki so vojno izkoristili za realizacijo lastnih antisemitskih sanj.

Grega Repovž

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Napačni tujci

Ko je raziskava, ki jo je omenil Milan Brglez, nastala, je bila usmeritev Slovenije širitev slovenske industrije in trgov po Balkanu navzdol: trgi, ki naj bi pomenili slovensko priložnost, so ležali za slovensko južno mejo. Mercator je na primer poskušal kupiti Agrokor in se širil v Srbijo, na Hrvaško. Podobno so ravnala druga podjetja. In seveda je res, znanje hrvaškega in srbskega jezika je bilo nekaj, česar smo se v nekdanji skupni državi naučili sproti, tako rekoč nevede (pa tudi ne preveč dobro, a dovolj za učinkovito sporazumevanje), mlajši pa so ostali brez stika z jeziki nekdanjih jugoslovanskih republik – to pomeni, da so izgubili tudi primerjalno prednost.