Maja Novak

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Ihta

»Cesta zaperta.«

Bog mi pomagaj, spoznala sem, da nisem lojalna levičarka. Kar se tiče Milana Brgleza, sindikata delavcev migrantov in referendumov, ki naj bi po njihovem bili, pa jih po Brglezovo najbrž ne bo, se malone strinjam z desnico. Ne povsem, ampak skoraj. In ker nočem biti pravnica, saj o pravnikih nimam posebej laskavega mnenja, svojega nestrinjanja sploh ne znam blagoglasno pojasniti, niti se ne morem tako kot eden od pravniških apologetov, ki jih je zbobnal vkup Pahor, sklicevati na zdravo pamet, ker je, žal, nimam. Samo z zgodbico lahko postrežem. Takole gre.

Heni Erceg

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Hrvaška

Sistemska norost

Poskus je vendarle uspel. Seveda če izhajamo iz domneve, da hrvaška vlada ni nameravala izpeljati reform, ampak zgolj kulturno in ideološko iznakaziti sistem; to ji je dejansko uspelo, s tem se strinjajo prav vsi v tej skupini desničarskih lopovov. Zato se v prvih stotih dneh vlade premiera iz Kanade ni zgodilo nič koristnega za državo in tudi tista dva dokumenta, ki so ju s težavo spravili skupaj, sta navadna plagiata: znameniti proračun je do pičice enak prejšnjemu, socialdemokratskemu, reformni sveženj pa je zgolj preslikava bruseljskih direktiv, dokument, nad katerim bodo evropski uradniki vsekakor navdušeni. Gre za popolno podreditev iztirjene države in koristi njenih državljanov velikemu kapitalu – od podaljšanja delovne dobe in razprodaje državnega premoženja do spodkopavanja zdravstvenega in pokojninskega sistema.

dr. Bogomir Kovač

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Ekonomija

Vir neumnosti in sivih financ

Mnenje predsednika republike Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je postalo prvovrstno političnoekonomsko vprašanje. Nenavadna samoocena SV je že tretjo leto zapored negativna, varnostnopolitične razmere se poslabšujejo, država je vedno bolj ogrožena, sposobnost njene obrambe pa je vse slabša. Znižanje finančnih sredstev je v poročilu o pripravljenosti ključen dejavnik negativne ocene, prenizek vojaški proračun ogroža obrambni program in državo, manjka nam denarja in orožja, ne pameti in sposobnosti. Izbira med topovi in maslom stoji na prvih straneh slovitega Samuelsonovega ekonomskega učbenika iz leta 1948 in sklep tudi. Več topov pomeni manj masla, trgovina z orožjem pomeni preprosto manj miru in več vojne.

Janko Lorenci

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Kolumna

Novela za ubit

Je slovenščina ogrožena? To večno vprašanje obuja še nesprejeta novela zakona o visokem šolstvu, ki med drugim govori o tem, da se lahko na naših univerzah tudi za slovenske študente predava izključno v tujih jezikih (beri angleščini). Toda formulirana je nejasno in dopušča različne razlage.

Bernard Nežmah

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Pamflet

Kraljestvo velikih in malih

Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????

Vlado Miheljak

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Dva leva

Po El clasicu

Ne samo politika, tudi vojna je lahko nadaljevanje nogometa z drugimi sredstvi. Kdor ne pozna žepne vojne med Hondurasom in Salvadorjem, ne ve nič o nogometu kot kulturnoantropološkem fenomenu. Vojna, ki je izbruhnila 14. julija 1969 zaradi nogometa, je bila tako strastna, da je v tistih meridianih zasenčila svetovni megadogodek – prve korake človeka po Luni, ki jih je naredil Armstrong 20. julija 1969.

Grega Repovž

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Uvodnik

Begunce streljajo, pa zdaj?

Okrožno sodišče v Haagu je 16. julija 2014 odločilo, da je Nizozemska kot država soodgovorna za poboj 300 Bošnjakov ob genocidu v Srebrenici julija 1995, ker jih nizozemski vojaki niso zaščitili. Po odločitvi sodišča je tako morala nizozemska država sprejeti odgovornost za to, kar se je zgodilo julija 1995, ko sta bili Srebrenica in Žepa uradno varovani območji Združenih narodov, a na koncu postali smrtonosna past, pri čemer so sile Republike Srbske v genocidu pobile skupaj osem tisoč Bošnjakov. Nizozemsko državno sodišče – haaško sodišče za vojne zločine je primer zavrnilo – je zato leta 2014 lastni državi naložilo, da se mora z družinami omenjenih 300 žrtev dogovoriti za odškodnino. Nizozemski vojaki so bili kot del modrih čelad vključeni v mirovne misije Združenih narodov med vojno v Bosni in Hercegovini. A odškodnine so bile le zadnje dejanje, pred tem pa je prav ta odločitev povzročila padec nizozemske vlade, v temelju zamajala politična razmerja med političnimi strankami na Nizozemskem, predvsem pa povzročila dolgotrajna etična prevpraševanja v državi – namreč koliko je za to odgovorna družba s svojim gledanjem stran in zadovoljitvijo z odgovorom, da zločinov niso storili Nizozemci. Dolgo časa je bila Srebrenica kot vprašanje odgovornosti pač odrinjena – nato pa je na Nizozemsko legla odgovornost za ta poboj, najhujši na območju Evrope po drugi svetovni vojni.