-
Združene države Amerike bodo prihodnji teden stopile v ero predsednika Donalda Trumpa. Ta verjetno ne bo trajala dva mandata, ker Američanov ne gre podcenjevati. A to je tvegana napoved. Ko je bil izvoljen Bush mlajši, se je namreč prav tako zdelo, da se to ne more ponoviti, da ta človek lahko Belo hišo zaseda le en mandat. A se je vmes zgodil teroristični napad na južnem Manhattnu, ki je spremenil politiko in predvsem njeno dojemanje v javnosti. A to je bil res izjemen čas. Že danes bi se, če bi se kaj takega ponovilo, ameriška in tudi svetovna javnost odzvali drugače.
-
Znano je, da je nemški finančni minister ne le zelo škrt (kateri finančni minister pa ni?), ampak tudi mrk in aroganten. In njegov vrednotni in politični zor je tak, da bi težko našel z njim kakšno skupno točko. A kljub temu ali pa prav zaradi tega sem bil nekako fasciniran nad intervjujem, ki ga je iz revije Der Spiegel ponatisnila Mladina. Ko sem v pogovoru s prijateljem omenil, da pa vseeno ne razumem, kakšen neki je smoter Mladininega ponatisa sicer zelo zanimivega pogovora, me je razorožil: »Poglej, že to, ker se z nemškim finančnim ministrom lahko prepiraš o Bachu in Mozartu, s slovensko ministrico pa kvečjemu o pozitivnih energijah in bibavicah, je zadosten razlog!« In me je prepričal.
-
Enoumje proslave dražgoške bitke
Proslava dražgoške bitke še vedno ni memorialni dogodek, ampak politična manifestacija, ki vsakič znova pozabi na zgodovinski dogodek.
-
To je vrsta novice, ki jo je treba pograbiti: Finska bo poskusno, na majhnem vzorcu uvedla UTD, univerzalni temeljni dohodek. A Finska ni osamljena: Švica je lani o UTD izpeljala referendum, poskusno ga uvajajo posamične pokrajine in mesta v Kanadi, Škotski, Italiji, na Nizozemskem. To so praktični poskusi, ne več zgolj teoretiziranje.
-
Letošnje leto se je za ekonomsko vedo začelo slabo. Izgubili smo enega najimenitnejših predstavnikov, britanskega profesorja Anthonyja Atkinsona, očeta sodobnega raziskovanja neenakosti. Neenakost je osrednji in najbolj urgenten političnoekonomski problem sodobnega časa. Družbena neenakost se kot tržni fenomen ni zgolj zgodila, bila je politično ustvarjena. Atkinson je ponudil dejstva in teoretske dokaze, žlahtni tradiciji politične ekonomije kot vede o delitvi dohodkov in bogastva je vdihnil nov pomen. Toda njegov največji prispevek ni tičal v akademskih analizah, temveč v iskanju politik, ki lahko izboljšajo razmere v svetu. Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije. Bolj empirično jasnega in moralno zavezujočega političnoekonomskega sporočila ni postavil nihče drug, prav tako ne napotkov in ukrepov, kaj bi morali storiti in spremeniti.
-
Kako lepa deželica, bi o Sloveniji rekel obiskovalec iz vesolja: krotki grički, zlata polja, žuboreči potočki, gore, ravno prav visoke, da so videti mogočne, hkrati pa se je nanje mogoče povzpeti v supergah – tako vsaj menijo nekateri Butalci, a teh na srečo ni veliko, kajti (tako bi pomislil vesoljec) ljudstvo te deželice je večinoma modro in preudarno.