Maja Novak

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Ihta

Babi nima več hranilne knjižice

Država nima ne kratkoročne, ne srednjeročne, ne dolgoročne strategije skrbi za starostnike. V zadnjih desetih letih nismo zgradili niti enega doma za ostarele. V tistih, ki že (ali še) stojijo, primanjkuje tisoč postelj, na sprejem v dom pa zaman že dolga leta čaka sedem do deset tisoč onemoglih državljanov. Srečnežu, ki se mu nekako posreči prebiti se v dom, lahko glede na število tam zaposlenih oskrbovalec v povprečju nameni devet minut na dan, torej komaj kaj več, kot je potrebno za menjavo plenice. Vse to je nekje med poplavo novic o vuelti, odbojki in brexitu bežno omenil radio.

dr. Bogomir Kovač

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Ekonomija

Zadnji let

Stečaj letalskega prevoznika Adria Airways (AA) v teh dneh politično pretresa državo. Njen zadnji let je bil improvizirani prevoz srebrnih odbojkarjev iz Pariza v Slovenijo. Dramolet zmagoslavja športa in usodnega konca družbe ne bi mogel biti bolj poveden in hkrati tako slovenski. Pogrebu družbe je zgolj v zadnjem letu botroval popoln poslovni in politični diletantizem. Toda odgovornost je bolj politična kot poslovna, s propadom AA izgublja največ država in manj tuji lastniki, več zaposleni kot upniki. Na pogorišču družbe ni mogoče v nekaj mesecih zgraditi nobene resne alternative. Slovenija pa s tem izgublja del svojih pomembnih konkurenčnih prednosti.

Janko Lorenci

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kolumna

Na prelomnici

Prejšnji teden se je premier Šarec, podobno kot predsednik države Pahor leto pred tem, na sprejemu ob zasedanju Združenih narodov ponosno slikal s Trumpom. Sloveniji to ne koristi, njima pa prav tako ne, saj je Trump, zaradi odnosa do okolja najškodljivejši politik na svetu, tudi pri nas dokaj nepriljubljen. Torej sta naša najvišja politika stregla predvsem svoji nečimrnosti in občutku majhnosti.

Bernard Nežmah

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Pamflet

Karierni ples

Nedavni govor premiera Marjana Šarca v Združenih narodih ni pritegnil svetovnih medijev niti drugih državnikov, je pa sprožil precej pozornosti med gimnazijci. Predsednik slovenske vlade ni nastopil v slovenščini, temveč je pred avditorijem prebiral angleške stavke s predloge. Nekdanji diplomirani igralec je imel resne težave z branjem, zakaj njegova angleščina je zvenela tako odsekano, da bi v gimnaziji zanjo dobil dvojko, če bi bil posebni ljubljenček učiteljice, bi prišel kvečjemu do trojke. Sporočilo dijakom je jasno: čisto vseeno je, kako obvladaš svetovni jezik, pot do predsednika vlade ti je odprta, četudi brundaš le polomljeno angleščino.

Vlado Miheljak

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Dva leva

Drugi Vranov let

»Ena takih družin je bila tudi družina Pollak, ki je živela v vili na Erjavčevi cesti 29. Pavel Pollak je bil veletrgovec z žitom in prav on je leta 1925 zgradil družinsko vilo. V njej je živel s soprogo Marijo (rojeno Ješe) in otroki Nives, Tanjo in dvojčkoma Rikom in Fedorjem. V noči z 11. na 12. september 1944 so v hišo prišli agenti domobranske policije, jih aretirali in predali Nemcem v sodnijsko-gestapovski zapor. Edini, ki jim je ušel, je bil Fedor, tedaj star 17 let, ki je bil v partizanih.«
— Zabeležka o domoljubni gesti slovenskih domobrancev po spominih Rika Pollaka (Dnevnik, 19. 9. 2019)

Grega Repovž

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Uvodnik

Periferna država

Slovenski menedžerji in politiki se radi predstavljajo v mednarodnih krogih kot tisti, ki poznajo Balkan. Ki znajo poslovati na Balkanu, ki poznajo svojo bivšo državo, itd. No, resnica o slovenskem poslovanju je veliko bolj klavrna. To je zgodba o samih fiaskih. V resnici bi bili že težko manj uspešni, kot so bili. Z Balkana se je večina slovenskih poslovnežev vrnila z dolgimi nosovi. Pa ne, da jih kdo »nasamari«, kot potem radi govorijo naokoli. A pač niso bili kos trgu. Samozavesti je bilo veliko, samohvale tudi, po slabih tridesetih letih pa je slovenskih naložb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod sorazmerno malo, bolj za vzorec – sploh glede na število poskusov in tudi dejanski potencial, ki ga je imelo slovensko gospodarstvo pred krizo, ter prednostjo, ki smo jo imeli, ker smo se izognili vojni. Dejansko so danes slovenske družbe manj pomembni igralci na tem trgu, razen redkih. Avstrijci, na primer, so se neprimerno bolje usidrali na Balkanu in imajo veliko politično in gospodarsko moč po teh državah. Le da med te države, ki so jih spretno zasedli in vanje razširili svoje poslovanje, Avstrijci v nasprotju z nami prištevajo tudi Slovenijo. Tudi pri nas so avstrijske družbe izredno močne.