-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Žive meje
Pasti protikorupcijskih gibanj
Odpis dolgov družini Janković je razumljivo dvignil veliko prahu in nobena količina pravnega utemeljevanja ni mogla pregnati občutka, da se bogati funkcionarji iz nas norčujejo. Takšne afere vsekakor izpodbijajo legitimnost Jankovićeve ljubljanske vladavine, ob dodatnih pritiskih KPK in drugih institucij pa utegnejo postati celo sprožilec večjega upora. Optimizem neskončne konjunkture se ustavlja, vlada začenja z varčevalnimi ukrepi, stanovanjska in socialna stiska pa vse bolj kažeta zobe, zato je pričakovati, da bo že to jesen nekdo moral postati tarča besa. Ko pa berem komentarje protijankovićevskega medijskega tabora, se bojim, da morebiten upor usmerjajo v slepo ulico.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Hrvaška
»Kdor na javnem mestu žali moralna čustva državljanov, bo kaznovan z denarno kaznijo od 50 do 200 nemških mark ali z zaporno kaznijo do 30 dni.« Tako se glasi eden od členov hrvaškega zakona o prekrških, ker pa je za opičjaka, ki bi žalil čustva državljanov, predvidena kazen v nemških markah, ki že davno niso več v rabi, bi bilo mogoče sklepati, da gre za prastaro ostalino. Vse kaže, da je suverena in samostojna Republika Hrvaška preprosto prepisala zakon o prekrških države Jugoslavije. Ki je že davno ni več. A kot da je še vedno tu. Kajti prepisane niso samo kazni za tiste, ki »žalijo moralna čustva državljanov«, tudi »prekrški« so enaki. Danes se je še vedno – tako, kot se je bilo včasih – mogoče pregrešiti zoper izmišljene nacionalne simbole. Nekoč je jugoslovanska čustva lahko globoko užalilo prepevanje banalne rimarije Vila Velebita, jugoslovanski domoljubi so radi prijavljali tovariše, ki so v krčmi opiti jecljali to pesem, jugoslovanski biriči so jih aretirali, sodnik pa obsodil »zaradi žaljenja moralnih čustev državljanov«. V obrazložitvi je pisalo, da gre za nacionalistično pesem, ki pomeni grožnjo bratstvu in enotnosti, zato so slehernega brezveznika, ki je bil kdaj aretiran, ker je prepeval o Hrvatih, zaljubljenih v svoj »smilj« in gorske »stene«, v novi Hrvaški razglasili za junaka, nacionalno junaštvo v obliki prepevanja o »vili vseh Hrvatov« pa je bilo v življenjepisu pomembnejše od vsake fakultetne diplome.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Ekonomija
ECB je sredi septembra 2019 potrdila svojo dosedanjo monetarno usmeritev. Ponovno je znižala ključne obrestne mere, ki so že sedaj negativne. To sproža pritiske navzdol, na depozitne in kreditne obrestne mere bank. Varčevalcem grozijo ležarine za prihranke in višji stroški bančnih storitev, kreditojemalci pa kljub temu premalo investirajo. Monetarna politika je že dolgo v slepi ulici likvidnostne pasti. Centralne banke rešujejo likvidnost bančnega in finančnega sistema, toda rušijo ravnovesje med prihranki in investicijami. Rešitev nekateri vidijo v novi povezanosti denarne in fiskalne politike, v neposredni monetizaciji gospodarstva, držav in davkoplačevalcev. Mario Draghi, ECB in EU so dober dokaz teh dilem in uspešnosti zgrešenih ukrepov.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Kolumna
Sedem let po desnem kolku je pod pezo dokaj dolgega življenja popustil še levi in znašel sem se na Ortopedski kliniki zloglasnega UKC, rahlo prestrašen čakajoč na operacijo.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Pamflet
Večina osrednjih medijev (RTV SLO, POP TV, Delo) je svoje osrednje prispevke istočasno posvetila spletnemu mediju Bojana Požarja in mu očitala neetičnost, ker je od državnih in paradržavnih podjetij prejel 150 tisočakov za oglasni prostor in pozvala Računsko sodišče, da preveri njegovo poslovanje, saj je v preteklem letu kandidiral s svojo stranko na državnih volitvah.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Dva leva
»Mi bomo imeli rumene jopiče z napisom Rešimo Slovenijo,«
— je napovedal shod nezadovoljstva nad trenutno okoljsko, pravosodno in socialno politiko Franc Kangler (MMC TVS, 18. 9. 2019) -
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Uvodnik
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, se je v sredo, na drugi dan prizemljitve Adrijinih letal, sestal s predstavniki Iniciativnega odbora zaposlenih za reševanje Adrie. »Ni nam vseeno, kaj se z Adrio dogaja, tako zaradi ohranitve povezav s Slovenijo tudi po zraku kot zaradi blagovne znamke in zaposlenih. Ne moremo pa mimo dejstev, ki otežujejo reševanje ali pomoč Adrii,« je dejal Počivalšek in omenil, da je bila zadnja dokapitalizacija narejena leta 2011 in od nje še ni preteklo deset let, ko bi spet imeli možnost za novo dokapitalizacijo. »Podjetje je v zasebni lasti, manevrski prostor za pomoč je tudi zato zelo zožen,« je še dejal Počivalšek. Omenil je, da je imela Adria neodgovornega lastnika, zaradi katerega so zdaj ogrožene licence za letenje, in da je za reševanje situacije zelo malo časa.