-
21. 1. 2022 | Mladina 3 | Za naročnike
-
Supervolilno leto 2022 je pred vrati, aprilske parlamentarne volitve so njegov vrhunec. V slabih stotih dneh bomo lahko videli politični dramolet prehodov, združevanj, prevzemov strank. Politične novince preganja čas, za številne med obstoječimi pa je že potekel. Politični trg je razpršen in nepredvidljiv, strankokracija pa je tod že zdavnaj zadušila demokracijo. Na desnem delu političnega prostora ni dilem. Janša vodi učinkovito predvolilno bitko, njegov problem je povolilna koalicija. Na levem delu vlada predvolilni kaos, manj problemov prinaša morebitna volilna zmaga. Janša bo brezmejno branil avtokratsko oblast, opozicija očitno ni pripravljena, da to prepreči za vsako ceno. Na volilni tehtnici bo presoja, kakšno državo imamo in kakšno družbo bi radi gradili v naslednjih letih, desetletju. V resnici bo volilno vprašanje preprosto, domala plebiscitarno. Ali želite živeti v državi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva, omejuje svoboščine in blaginjo deli zgolj političnim pripadnikom? Odločamo torej o temeljni alternativi obstoječi oblasti. Zato pustimo odtenke politične sivine, gre za odločitev noči ali dneva. In demokracija je sveča, luč sveta, ki zgoreva.
-
Ta teden mineva leto dni od Jankovićevega blitzkriega na Avtonomno Tovarno Rog. Spektakularna policijsko/varnostna akcija in razbijaško rušenje sta sredi zimskega lockdowna pretresla prestolnico, za seboj pa potegnila val javnih obsodb, objokovanja, privoščljivih komentarjev in legalističnih prepirov, nato pa še večmesečno propagandno vojno mestnega piar aparata. Bitka za teritorij Roga se je končala hitro, bitka za njegovo dušo pa še traja. Leto dni kasneje so s svojim videnjem dogodka javnost znova nagovorili deložirani skvoterji in tudi mestne oblasti. Prvi so se odpravili na ulice protestirat, drugi pa so se spet zatekli v mestnim oblastem prijazni časnik Delo. Drugi mediji so ob obletnici pripravili vsaj nekaj kritičnih razmislekov, Delo pa je obletnico pričakalo s celostranskim propagandnim člankom in jasnim sporočilom: pozabite na skvoterski Rog, pred nami je ultranapredni Center Rog! Njegova direktorica Renata Zamida in snovalka programa Meta Štular za fotografa pozirata nad ruševinami tovarne kot lovci nad truplom kake redke afriške živali. Pod njuno sliko pa zanimiv poziv: »V Centru Rog iščejo pričevalce in pričevalke za projekt zgodovinjenja prostora nekdanje tovarne Rog.«
-
Strah je dvorezno čustvo. Stvari lahko poslabša, lahko pa kaj hudega prepreči. Bolesten strah pred boleznijo te utegne uničiti, a strah pred jedrsko vojno je to preprečil.
-
Veliki mediji v ZDA in EU že tedne pregrevajo temo: ali bo Rusija napadla Ukrajino? Ko poslušam ruske radijske postaje in sledim njihovim spletnim medijem, nisem zaznal nikakršnega indica, ki bi na to napeljeval. Če državni informacijski aparat v največji državi na svetu, ki vedno pripravlja svoje publiko na prihodnje poteze Kremlja, molči, ga je vzeti kot napoved miru v naslednjih mesecih.
-
Prilika o golobu, ki je prezgodaj zapel?
Pa smo končno presegli obsedenost s sredino! Namreč, v zadnjem času so bili vsi sredinci: krščanski demokrati in socialdemokrati, Jelinčičevi nacionalisti in janšisti, tudi aktivisti Vesne in Čuševi Zeleni, pa Podobnik in njegov Petrič, pa Kovšca, pa Zorčič, pa Počivalšek in vsi, ki iščejo prostor v slovenskem političnem solariju. Le Levica je bila izjema; ki pa je potrjevala pravilo. Skratka, gneča na sredini igrišča, kot na defenzivni nogometni tekmi. No, novinec na političnem odru Robert Golob se je tej mantri radikalno odrekel. Njegova stranka ne bo sredinska. Malo bo levo, malo pa desno. Res je, zveni nekoliko butalsko. A ne po pomoti, ampak zato, ker se je, se bojim, vzhajajoča zvezda na slovenskem političnem prizorišču svojega programa lotila približno tako, kot se je novopečeni butalski kovaški mojster Nace železa. Pač, bomo videli, kaj bo po obdelavi nastalo. Tega ta čas res ne vemo niti pri Golobu. A bojim se, da še sam ne ve. Malo ga imam na sumu, da ne loči zares med konservativnimi in desnimi stališči. Zato bi bilo dobro slišati, s katerimi desnimi stališči nam bo postregel na pokritem pladnju na pogrnjeni mizi.
-
Zakaj se je plin v Sloveniji izjemno podražil, in to nad raven, ki jo dosega cena plina v sosednjih državah, ki tako kot Slovenija nimajo lastnih virov? Žal je zadeva v svojem bistvu banalna in kruta. Ali kot v intervjuju Monike Weiss pove dr. Peter Novak: te države so si cenejši plin zagotovile z dogovorom z Rusijo. Srbija je dobila plin za dve leti po stari ceni, torej za okoli 26 evrov za megavatno uro, Bolgarija je za dve leti dobila plin po 46 do 49 evrov za megavatno uro, enako Madžarska. Slovenija pa je ostala praznih rok in plin plačuje po tržni ceni. Zakaj? Ker je vlada premiera Janše vodila sovražno politiko do Rusije.
Iskanje brez piškotkov ni možno
