#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Hrvaška

Oligarh Dostojevski

Bilo je tistega nesrečnega vojnega leta 1991. Spominjam se, vrnila sem se z nekega bojišča s podobami uničenja in smrti pred očmi, uničenja in smrti, ki ju je povzročila želja srbskega vodstva po vzpostavitvi velike Srbije. Neumnega in nepotrebnega umiranja za ozemlje in narod, nič drugačnega od tega, ki ga zadnje tedne z grozo spremljamo – nič drugačnega od tega, ki ga povzročajo Putinovo uničevanje Ukrajine, zločini nad civilisti, spreminjanje Mariupola v hrvaški Vukovar …

dr. Bogomir Kovač

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Igra z ničelno vsoto

Ruska invazija na Ukrajino ni običajna meddržavna vojna, nima lokalnih politično-ekonomskih namer. V njenem ozadju tičijo geostrateški politični interesi velikih sil, zlasti ZDA in Rusije. Zato bo konec te vojne dejansko začetek drugačne mednarodne ureditve. Mir bi lahko dosegli prej, če jim bi uspelo povezati oboje. Vrača se hladna vojna na političnem področju, ekonomsko poganjajo sankcije, informacijsko lažne pravice. Na globalni ravni imamo spopad za novo mednarodno ureditev sveta, hegemonijo ZDA in »Zahoda« želi nadomestiti vzhodni del našega sveta s Kitajsko. Politično-ekonomski in vojni cikli imajo tu domala neizbežno večstoletno mehaniko. Tretja svetovna vojna je glede obsega in intenzivnosti vpletenih držav dejansko že tukaj. Gre samo za drugačne oblike in načine vojskovanja. Ukrajinska vojna je očitno postala geostrateška prelomnica. Z usodo države in njenih ljudi se poigravajo vsi veliki akterji. Zato te nesmiselne in grozeče vojne nihče ne more in ne želi prekiniti, niti sama ukrajinska vlada ne. Nekateri predlagajo celo njeno poglobitev in širitev. Vsi politično špekulirajo na račun civilnih žrtev, razseljenih ljudi in razrušene države.

Janko Lorenci

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Kolumna

Še en mesec

Volitve se bližajo, za nekatere z razveseljujočo, za druge s strašljivo hitrostjo. Janši se tresejo hlače, čeprav je junak in čeprav nekatere okoliščine delajo v njegov prid: epidemija je v razmeroma nedolžni omikronski fazi, evropskega denarja za predvolilne bonbone je še veliko, izbruhnila je ukrajinska vojna, požrla vse druge teme in tudi pri nas potisnila v ospredje sedanjo oblast.

Bernard Nežmah

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Pamflet

Vojna skozi informacije

Ena izmed stranskih žrtev vojne je resnica. Norveški filozof Arne Naess je v knjigi Is it painful to think? zapisal, da je bilo na Norveškem pod nemško okupacijo izrečenih veliko laži o Nemcih. No, ni bil na strani Quislinga, saj je sam sodeloval v univerzitetnih oblikah rezistence zoper okupatorje, ampak zvest razmišljanju pač ni zamolčal, da med vojno tudi žrtve širijo laži.

Vlado Miheljak

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Dva leva

Mefistov (pred)volilni libreto

Najprej sem diagonalno preletel poudarke v (kar štiri časopisne strani dolgem) megabesedilu Petra Jambreka v Dnevnikovem Objektivu in si rekel: O. K., pač sindikalistični boj oziroma – še točneje – kapitalska skrb za prihodnost lastne univerze oziroma podjetja. To niti ne bi bilo tako pogrošno. No, podrobnejše branje celotnega besedila je vendarle pokazalo, da je ozadje megatraktata bolj perfidno. Bolj piha na dušo, kot ščuva, bolj pritajeno namiguje, kot sili, bolj nagovarja, kot sili v igro ... A pod črto je manever jasen in prozoren. To ni prva taka Jambrekova intervencija. Vedno je hotel biti nekakšen režiser, sufler, stric desnice in zlasti Janše iz ozadja in vedno je interveniral mefistovsko. Zato je Hribarjeva več kot dvajset let stara prispodoba (o Jambreku kot Janševem Mefistu) še kako aktualna. Lahko pa se čudimo Jambrekovi samoočaranosti nad najslabšo mogočo oznako značaja in javne vloge lastne osebe.

Grega Repovž

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Čas je – za javno RTV

Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe.