#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Dane in Rada

Šjor Dane je opravljal tehnične preglede vozil, žena Rada pa je marljivo prodajala sukanec in igle, pozneje sta v domači vasi zasadila oljčnik, da bi si zagotovila kak priboljšek k skromni pokojnini. Bila sta verna in to jima je lajšalo trdi vsakdanjik, prva sta prihajala k maši, Dane je tu in tam pokrpal vaško cerkev, Rada jo je pospravljala in pela na koru, skratka, bila sta predana vernika, božje zapovedi – saj veste: »Ne ubijaj«, »Ne kradi« in tako naprej – so bile njuno življenjsko vodilo. A ker je življenje humoreska, je Dane svoji cerkvi nenadoma podaril sto tisoč kun, vaškega župnika pa je začelo takoj glodati: »Ljubi bog, od kod vendar upokojencu toliko denarja?« Ni vedel, prav tako kot še marsikdo v hrvaški vladi ne, posebej ne premier, da je nekaj posameznikov iz državne naftne družbe leta in leta izsesavalo in končno izsesalo več kot milijardo kun, na čelu te mafijske združbe pa je bil prav Danetov in Radin sin, direktor plinskega sektorja INE, ki je na očetov bančni račun nakazal kar 500 milijonov kun, nekaj pa tudi na maminega. Tako sta Dane in Rada zajetno vsoto vložila v gradnjo stanovanjske stavbe v središču Šibenika. Aretacija je Daneta in juniorja presenetila, ko sta se ravno odpravljala v Švico, kamor sta nameravala prenesti milijone evrov, prigrabljenih v INI tako, da je združba med najhujšo energetsko krizo poceni kupovala hrvaški plin in ga prodajala po 20-krat višji ceni, pri tem pa »pokurila« kar 17 odstotkov domačih plinskih rezerv.

dr. Bogomir Kovač

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Ekonomija

V imenu koga?

Vlada je v zadnji tretjini avgusta začela postopek proračunskega rebalansa za leto 2022, ki naj bi ga zaključila septembra. Fiskalni zapleti v drugi polovici leta so pričakovani. Poganjajo jih politične spremembe, dediščina stare vlade in nove krizne razmere. Vladni ukrepi na področju energetike, draginjskih dodatkov in obvladovanja stroškov podjetij zahtevajo dodatne finančne vire, poglabljajo zadolženost države. Njene fiskalne zmožnosti se zožujejo, zadolževanje postaja dražje in vse bolj problematično. Stanje državnega proračuna pa je zavajajoče. Po visokih primanjkljajih prejšnjih let imamo na polovici leta domala izravnan proračun. Toda razmere so bistveno drugačne in pravi pretresi šele prihajajo. Obdobje lahkotnih finančnih iluzij Janševe vlade bo zamenjal čas pravih fiskalnih zadreg in omejitev. Po stotih dneh Golobove vladavine je sporočilo preprosto. Vsako fiskalno podcenjevanje ekonomskih in razvojnih politik bo usodno, za vlado in za državo.

Janko Lorenci

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kolumna

Snubljenje

Premier Golob je opozicijo (Janšo in Tonina) že drugič povabil na posvetovanje o krotenju energetske draginje in lajšanju težav prebivalstva. Iskanje soglasja z opozicijo o perečih in pomembnih vprašanjih je načeloma prava reč. Brez takega konsenza tudi ni mogoče izpeljati dolgoročnih nacionalnih projektov. Tako sodelovanje poleg tega lahko dobro vpliva na družbeno klimo.

Bernard Nežmah

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Pamflet

Zakon maratona

Nedavni izstop Marte Kos iz predsedniške tekme sproža vprašanje o moči stranke Gibanje svobode. Ta hip je na vrhuncu moči: lahkotno sprejema zakone, menjava člane nadzornih svetov, celo direktor UKC Ljubljane, ki se je uprl pozivu ministra Danijela Bešiča Loredana, da naj odstopi, se je po dveh tednih sam umaknil. Visoka funkcionarka vladajoče stranke, ki je imela odločno podporo Roberta Goloba, je po visokih začetnih odstotkih podpore iz meseca v mesec vztrajno padala in izgubljala proti vodečima predsedniškima pretendentoma. Povsem drugače, kot je bilo na začetku leta s poletom Goloba, ki je brez programa čudežno povečeval svojo priljubljenost. Takrat je bil trade mark Gibanje svobode avtomatični katapult v popolno zmago s skoraj 40 odstotki, zdaj je njegovi izbranki kazalo pičlih 10 odstotkov. Jeseni prihajajo lokalne volitve, ki znajo prinesti še bolj uborni rezultat. Odločitev predsednika stranke, da v Ljubljani ne bodo imeli županskega kandidata, ker je aktualni odličen, je še dodatni znak defetizma, ki velikemu zmagovalcu napoveduje usodo strank Alenke Bratušek, Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca.

Vlado Miheljak

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Dva leva

Po sramoti

Če primerjamo sedanje vzdušje v državi in družbi s tistim pred letom dni, lahko ugotavljamo, da sedaj ne vlada le Svoboda, ampak tudi svoboda. Prostost. Spomnite se samo, kako so pred enim letom poslanske skupine Janševe koalicije (pobudnik Grims) na odboru državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo vložile pobudo, da po skrajšanem postopku obravnava predlog novele zakona o javnem redu in miru, ki je predvidevalo globo od 500 do 1000 evrov za tistega, ki »se prepira, vpije ali se nedostojno vede« do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov države in njihovih bližnjih. Da, v prvi verziji celo bližnjih! In v teh dneh prihaja na plano Hojsov še bizarnejši projekt »podganje poti« (za zgodovinski kontekst glej kodno oznako ODESSA). Torej projekt dobesedno podzemnega umika Janševih zvestih kadrov iz vladnih in parlamentarnih prostorov pred srdom ljudstva.

Grega Repovž

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Za to ravnanje obstaja ime

Kaj imajo investicijske banke, pokojninski skladi in investicijske družbe z naraščajočo ceno elektrike? Veliko. Ker so dobički v izrednih razmerah veliki, so množično vstopili na trg elektrike, nafte, plina, hrane, sklepajo terminske in druge pogodbe, služijo na strahu in izrednih razmerah. Zaslužki so bajni.