-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Za naročnike
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Žive meje
Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu je naš srednji sloj postavilo pred navidezno moralno dilemo. V mesecih pred prvenstvom so se z vse večjo pogostnostjo nizali članki o grozljivem številu tujih delavcev, umrlih na katarskih gradbiščih, in hudih kršitvah človekovih pravic, ki si jih privošči nazadnjaški kraljevi režim. Vse glasneje se je govorilo o Fifini mafijski korupciji, podmiznih kupčijah, kraji javnega denarja … Netflix je o tem posnel celo serijo. Zahodni potrošnik je bil torej postavljen pred vprašanje: ali sem slab človek, če vseeno gledam prvenstvo in v njem uživam? Ali bi mi moralo biti nerodno, da že vse leto kričim o moralni dolžnosti, da se odpovemo vsemu, kar na daleč smrdi po Rusiji ali Kitajski, zdaj pa gledam Andreja Stareta v TV-studiu, okičenem z dekorjem zalivske teokracije? Bi mi moralo biti pri tem nerodno? Bi moral razmisliti o vrednotah naše družbe ali, bog ne daj, celo o svoji lastni vlogi v svetu?
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Ekonomija
Svetovno prvenstvo v nogometu 2022 v Katarju bo ostal zapisan v športni zgodovini Fife kot eden najbolj protislovnih športnih dogodkov. Nogomet je nedvomno najbolj razširjen in priljubljen svetovni šport, nogometna svetovna prvenstva običajno zasenčijo tudi olimpijske igre. Politični zapleti z izbiro Rusije 2018 in Katarja 2022 so zadnje desetletje naplavili številne korupcijske škandale. Nogomet je že zdavnaj postal politično športno orodje, ki ga poganja moč kapitala. Očitno je oboje v Katarju doseglo neprimerljiv vrhunec. To je nedvomno z naskokom najdražje in najbolj čudaško svetovno prvenstvo vseh časov. Katar je v vseh pogledih izjemen in hkrati nadvse poseben prireditelj nogometnega prvenstva. Fifa je z njim dosegla nov mejnik svoje športne in kapitalske izprijenosti. Katar pa je z nogometom želel pridobiti vpliv in veljavo. Nogomet je tukaj zgolj most med želenimi političnimi cilji in domala neomejenimi ekonomskimi možnostmi. Dokaz več, kako kapital že desetletja brezkompromisno obvladuje politične in športne spektakle.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Kolumna
Komentar / Spopad, odstop, nelagodje
Po vrsti Janševih volilnih porazov se je zdelo, da utegne na desnici priti do večjih premikov. A z ostrim konfliktom med Golobom in Bobnarjevo se bolj tresejo tla na levi sredini. Ministrica je odstopila, Golob se zdi ta čas zmagovalec, a dogajanje ni končano in utegne vplivati na vso slovensko politiko. Najprej si na hitro oglejmo desnico.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Sijajna desettisočinka
Tik pred vreliščem duela med premierom in ministrico za notranje zadeve so mediji povprašali vodjo Levice, kaj si misli o spopadu. Luka Mesec ga je označil kot spor med dvema akterjema, za katera upa, da ga bosta razrešila. Končal pa z odgovorom, da morebitna odstavitev Tatjane Bobnar ne bo imela posledic za status njegove stranke v vladi. To je nekaj, kar se njega in stranke ne tiče!?? Politik, ki je vedno jasno izražal svoja odločna politična mnenja, je po šestih mesecih pod vladavino Goloba postal vdani kimavec, ki skrbi, da v javnosti ne bo postavil pod vprašaj potez novega vodja. Poslanska skupina Svobode je znala povedati le, da v vsem podpira svojega prvaka, tako da je med koalicijskimi strankami nekaj dialoškega ognja premogla le SD prek mladega foruma.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Dva leva
Komentar / Zagate demokracije in policije
Polnokrvna demokracija je a priori šibka in ranljiva. Torej takšna, ki v svoji odprtosti nosi nevarnost, da po demokratični poti, z demokratičnimi postopki omogoči, da spet pridemo tja, kjer smo že bili – v nedemokratično sfero javnega življenja. Ali da si s postopki demokratičnega volilnega rituala izvolimo nedemokratični režim. Pač znan paradoks demokracije. Tudi pri nas je bilo to jasno že, ko je velika protijanšistična fronta civilne družbe in (takrat) opozicijskih strank šele naskakovala Janševo nelegitimno, čeprav legalno oblast. Veliko lažje je bilo na volitvah premagati Janšo kot (bo) izpeljati proces dejanšizacije v vseh podsistemih. No, glede na nekatere Golobove izjave, temu to pred volitvami očitno ni bilo jasno. In po prepričljivem zmagoslavju na aprilskih volitvah mu je zdaj jasno še manj. Znano je, da je bila povojna zahodna Nemčija (Zvezna republika Nemčija) kljub odločni in ponekod grobi denacifikaciji še v šestdesetih letih prežeta s »kadrovskimi ostanki« nacizma v sodstvu, šolstvu, upravnem aparatu, na univerzah in v javnem življenju nasploh. Izkazi na podlagi preveritev oziroma pričevanj očividcev, ki so jih ljudsko poimenovali »Persilschein« (aluzija na pralni prašek), ki naj bi razbremenjevali odgovornosti involvirane, a nekrive sodobnike, niso imeli pravega učinka. Zloglasni berufsverbot se je nazadnje (v sedemdesetih letih) neredko sprevrgel v manipulacijo za obračun z drugače mislečimi.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Uvodnik
Koliko časa je predsednik vlade Robert Golob že vedel, da v svoji ekipi ne želi več imeti Tatjane Bobnar? Ji je to dal vedeti že pred mesecem dni, ko na sejo vlade ni želel uvrstiti imenovanja Boštjana Lindava za direktorja policije s polnim mandatom? Ker če Golob ne bi imel težav tudi z Bobnarjevo, ampak zgolj z Lindavom, bi se z njo pogovoril, še preden je sploh objavila razpis za imenovanje generalnega direktorja policije, še preden se je zgolj Lindav prijavil, še preden bi lahko nastal zaplet. Ministri in premier niso v formalnih odnosih, usklajujejo se, pogovarjajo, skupaj tuhtajo stvari – ne pridejo na sejo in pred sabo zagledajo predlog za imenovanje, kot je morda zdaj videti.