-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Za naročnike
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Ekonomija
Komentar / Fiskalna tragedija skupnega
Na nedavni razpravi o reformiranju ekonomskega upravljanja EU na Brdu se je zbralo več pomembnih evropskih predstavnikov in slovenski vladni vrh. Razprava o novem fiskalnem okviru EU poteka v članicah unije že nekaj mesecev, strokovno in politično. Tudi tokrat je v tem potujočem cirkusu več makroekonomskih dilem kot pravih političnih rešitev. Orjaški subvencijski programi se množijo, inflacija ostaja, zadolženost držav se povečuje. Dolgoročno se fiskalne zahteve EU poglabljajo, možnosti pa relativno zmanjšujejo. Težava EU je premajhna fiskalna zmogljivost, težava članic pa fiskalna odgovornost. Za članice je bolj prilagodljiv, vključujoč in dolgoročnejši pristop nove fiskalne reforme boljša možnost. Toda EU ni zvezna država, namesto sistematične fiskalne politike ponuja projektne rešitve. Fiskalno krizo dodatno zapletajo zamisli o novi širitvi EU, močvirje rusko-ukrajinske vojne, nedorečeni zeleni prehod. Zaradi samouničevalnih političnih neumnosti EU izgublja gospodarsko bitko z ZDA in Kitajsko. Slovenska vlada se je na Brdu prvič javno soočila s fiskalno neobvladljivostjo svojih razvojnih politik in želenih reform. S politično magijo ne morete ukaniti ekonomije, ne v Bruslju in ne v Ljubljani.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Žive meje
Pisalo se je leto 2020 in ameriška mesta so bila v plamenih. Po brutalnem umoru Georgea Floyda se je znova razplamtelo gibanje proti policijskemu nasilju, ki vsakih nekaj let zajame ZDA. Vstaje zaradi umora Georgea Floyda pa so bile v primerjavi z dotedanjimi protesti nekaj novega. Elite so prej večinoma zanikale policijske zločine in obsojale protestnike, voditelji protipolicijskih gibanj so bili ubiti v nenavadnih okoliščinah, na protestni val leta 2020 pa so se elite odzvale drugače. V nenavadnem obratu so se uličnim zahtevam po spremembah pridružile domala vse institucije in korporacije. Protestniške slogane smo videli na dresih poklicnih športnikov, v reklamah za obleke in celo v dvoranah kongresa. Joe Biden se je osebno sestal s Floydovimi svojci. Na vrhuncu evforije so šefi demokratske stranke stopili pred kamere, našemljeni v tradicionalne afriške šale (kente cloth), ter v čast Floydu klečali osem minut in 46 sekund – toliko časa, kot je policist klečal na vratu žrtve. In med vsem tem karnevalom državniškega sočutja so Američani pozabili, kaj so protesti pravzaprav sploh zahtevali.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Kolumna
Slovenija je na občutljivi točki dolgega cikla, ki mu je dajalo pečat postopno zmanjševanje enakosti, prodiranje privatizerstva in postopno krčenje socialne države. Po zadnjem rušilnem in za demokracijo nevarnem Janševem mandatu se zdaj – prvič v samostojni Sloveniji – resneje majejo celo javne službe (zdravstvo, šolstvo …). Če bodo hudo ranjene, bo Slovenija drugačna, bistveno slabša država.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Pamflet
Komentar / Brezzakonje CO vpije do neba
Predsednik Svobode Robert Golob je svojim ljubljanskim svetnikom izrekel opomin. Ti so namreč na seji podprli županovo nagrado za uspešno delo direktorice ZD Antonije Poplas Susič. Vodja je bil jasen: ta, ki mu bežijo zaposleni, ta, ki ne izpolnjuje osnovne naloge do uporabnikov, ta, ki slabo izpelje celo projekt vpisovanja pacientov brez zdravnika, ta ne zasluži nagrade, prej nasprotno. In svetniki, pravi, so ravnali v nasprotju z vrednotami Gibanja Svoboda. Razumna in javnosti všečna poteza, toda vseeno: ali so mestni svobodnjaki res glasovali proti Golobovi volji? Ta se je oglasil z ukorom šele teden po dejanju. Zakaj ni moralke izrekel pred usodnim glasovanjem? Preprečil bi izplačilo nemoralne nagrade in njegove mestne četice mu ne bi bilo treba ošteti pred javnostjo.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Dva leva
Ko je bila pred dobrim letom vojna med Rusijo in Ukrajino že tik pred durmi, se je Emmanuel Macron odpravil na »mirovno misijo« k Putinu v Moskvo. Nepripravljen, brez vizije, brez verodostojnih zagotovil, ki jih je vse bolj obkrožena Rusija po januarski nespametni Stoltenbergovi izjavi hotela slišati. Zdelo se je, kot da je Macron šel v Kremelj bolj zaradi svojih notranjepolitičnih potreb kot zaradi ustavitve drsenja v brezno spopada. Od tistega obiska (8. februarja 2022) je zato ostal v spominu zgolj scenski učinek. Putin je Macrona posedel na drugi konec izjemno dolge ovalne mize. Deloval je kot nebogljen palček v deželi velikanov. A zdaj, več kot leto kasneje, se je ta dolga miza še dodatno raztegnila. Ob letu osorej bo še daljša.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / Kaj sta obljubila Vrtovec in Janša?
V nedeljo je bil na portalu N1 objavljen intervju z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Velik del ga je bil posvečen načrtom vlade za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Težko bi ministra označili za nasprotnika gradnje nove jedrske elektrarne, nasprotno. Je pa – osvežujoče za Slovenijo, kjer obljube letijo, kot bi jih stresal iz rokava – v intervjuju povedal, da se seveda lahko zgodi, da bodo pri časovnici gradnje nove jedrske elektrarne tudi zamude, saj na to vpliva ogromno dejavnikov. Intervju ni bil revolucionaren, minister je zgolj birokratsko, a realistično opisoval svoje prihodnje korake. Rekel pa je tudi tole: »Nič ni narobe, če se časovnica gradnje drugega bloka zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037, in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost. Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.«
Iskanje brez piškotkov ni možno
