-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Za naročnike
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Ekonomija
Prodaja Športne loterije (ŠL) sredi leta 2023 upravičeno buri duhove. Šport je redek in dragocen identitetni kapital te države, pravo socialno lepilo onkraj večnih političnih delitev. In športna arena je v nekaj dneh ponudila izvrstno sliko naših razmer. Proslavljanje legendarne zmage Rogliča na Giro d’Italia, organizacijski polom košarkarskega prvenstva za ženske in kakopak sporno prodajo ŠL. V trikotniku sijajnih športnikov, problematičnega športnega menedžmenta in večnih finančnih mahinacij ni srečnega konca. Igre na srečo so stara slepa pega slovenskega biznisa in državne regulacije. Dileme in težave ostajajo vsa desetletja odprte, tako glede organizacije in lastništva, pa tudi regulacije in namenske porabe sredstev. Slovenska politika, državna ter tudi športna in poslovna, nikoli ni dobro doumela labirintov javno-zasebnega partnerstva in trajnostnega razvoja. Prvo določa pridobivanje sredstev, drugo njegovo namensko javno porabo. Prodaja monopolnih dejavnosti države velja za poraz njenih podjetniških sposobnosti in dokaz politične poniglavosti akterjev. ŠL in njeni deležniki so v tem precepu očitno klonili.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Žive meje
Komentar / Globalizacija Ljubljane
V poletnih mesecih so prebivalci Ljubljane soočeni z velikimi spremembami, ki marsikoga napolnjujejo z nelagodjem. Na ulicah so sami tuji obrazi, v zraku je vrvež najrazličnejših jezikov, med sabo za prostor tekmujejo različni ponudniki storitev in hrane, ki jo razvažajo dostavljavci z vsega sveta, ob petkih pa iz lokalov doni vse od berlinskega tehna do nigerijskega afrobeata. V prestolnico je prišla globalizacija. Vsem, ki se še spominjajo nekoč zaspane poletne Ljubljane, ki je po odhodu študentov in med kolektivnimi dopusti vedno postala mesto duhov, bi morale biti spremembe sicer všeč – mestne oblasti nam jih prikazujejo kot veliko zmago urbanističnega planiranja. Mar si nismo vedno želeli živeti v metropolitanskem okolju? Se nismo vedno pritoževali nad zaplankanostjo in zaspanostjo prestolnice? Toda med novo globalizirano Ljubljano in njenimi starimi lokalci obstaja velika napetost, ki še zdaleč ni razrešena.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kolumna
Traktorjev in glasnih kmetov v Ljubljani ta čas ni, napetost okoli Nature 2000, ki bi kmetom naložila nekaj ekoloških omejitev, pa še traja. Kmečko nezadovoljstvo sicer ni samo naša posebnost – marsikje po Evropi se odpor proti restriktivni ekološki politiki krepi. V Ljubljano pa traktorjev najbrž ne bo več. To ni nujno dobro.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Pamflet
Komentar / Življenje je dal za gledališče
Ukrajinska vojska je začela ofenzivo v Donbasu. Kako poteka, niso poročali vojni reporterji, ampak namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ta je razkrila, da je bilo v zadnjem tednu ubitih ali ranjenih 4.600 ruskih vojakov. Izjemno natančna slika, ki govori o moči ukrajinske vojske, ki ima natančen vpogled po celem bojišču, tudi na enote sovražne armade. V vojaških spopadih je ključen faktografski podatek število vseh žrtev. In koliko je bilo ubitih in ranjenih v prvih tednih ofenzive med ukrajinskimi soldati? Tega pa gospa podministrica ne pove. Oseba, ki ima informacije o stanju na nasprotni strani, te podatke skriva. OK, po zakonih njene države je kaznivo dejanje razkrivanje števila vojaških žrtev ukrajinskih sil. A potem je jasno, da o ofenzivi ne vemo nič, kar bi bilo kredibilnega. Lahko le ugibamo oziroma se sklicujemo na vojaško zgodovino. Ta beleži, da pri ofenzivah na utrjene položaje nasprotnikov pade veliko več napadalcev kot branilcev, sploh, če imajo branilci močnejše letalstvo, topništvo in raketne sisteme. Če je torej eliminiranih slabih 5.000 ruskih borcev, je število ukrajinskih žrtev najmanj nekajkrat večje. In smo v medijskem absurdu: ko so poročanja medijev, ki se sklicujejo na vrh ukrajinske armade, nekredibilna ali preprosto lažne novice, ko torej jasnejšo sliko o spopadih prinese refleksija s pomočjo vojaške zgodovine.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Dva leva
Pravijo, da se vojaški spopadi prelevijo v vojno takrat, ko žrtev več ne objavljaš, objokuješ ali častiš poimensko. V tem smislu »vojna za Slovenijo« seveda ni bila vojna, kvečjemu manjši vojaški spopad. Kar pa sploh ni slabo. Če v konfliktu dosežeš taktične, diplomatske in politične cilje brez ali z malo žrtvami, je to velik uspeh. Če se torej vojni tako ali drugače izogneš, imajo izgubo zgolj vojni dobičkarji in mešetarji. Zato razumemo, da se za poimenovanje teh spopadov vojna za Slovenijo borijo tisti, ki so iz kleti Cankarjevega doma in kasneje kovali politične in morda tudi materialne dobičke. V spopadih za vsak zaselek ali nekaj metrov frontne črte je ta čas v Ukrajini več žrtev, kot jih je bilo v celotni slovenski veliki domovinski vojni. In razen svojcev, ko dobijo, če sploh dobijo, sporočilo o smrti, nihče ne ve, kdo je padel.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Uvodnik
Še do konca devetdesetih smo lahko slovenske menedžerje prištevali v slovensko inteligenco. Veliko izjemnih posameznikov je bilo med njimi. Nekaj jih je na svojih položajih ostalo še iz časa socializma, veliko pa je bilo tudi menedžerjev mlajše generacije, ki so zmogli videti, razumeti in govoriti širše – razumeti na primer, da vlaganje v kulturo in znanost, ne le šport, pomeni dejansko rast države in družbe. Razumeli so, da napredna družba širokih pogledov zagotavlja tudi boljši razvoj ekonomije, torej tistega, s čimer so se ukvarjali sami.