#k# Prelistaj izdajo

N'toko

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Žive meje

Komentar / Zaprta odprta Evropa

Odkar je Velika Britanija neslavno zapustila Evropsko unijo, v domačih medijih ne zasledimo več kaj dosti o njej. A če si vzamemo čas, iz aktualnih novic hitro razberemo, da projekt »varovanja britanskega načina življenja« po izstopu iz EU ne poteka nič kaj uspešneje, kot je pred vzpostavitvijo trde meje. Guardian je ta teden poročal o velikih težavah, ki jih ima torijska oblast pri upravljanju migracij. Britanci so, da bi svetu signalizirali svojo novopridobljeno zaprtost, preskusili vse skrajnejše ukrepe za preprečitev izkrcanja migrantov na njihovo ozemlje, tudi zloglasni »plavajoči azilni dom«: barko Bibby Stockholm, na kateri naj bi bili ob obali zaprti prosilci za azil. Ukrep se je hitro spremenil v farso, saj je tovorna barka v vodovodni napeljavi hranila smrtonosno bakterijo in malo je manjkalo, pa bi izbruhnila splošna zdravstvena kriza. In ker oblasti v domačih vrstah ne najdejo zdravstvenih in drugih delavcev, da bi oskrbovali kaotični vodni azilni sistem, so stekli pogovori o hitrih vizumih, s katerimi bi spodbudili tuje delavce k prihodu v Veliko Britanijo! Še tako protimigrantska evropska vlada mora danes vabiti tujce, pa tudi če zgolj zato, da varujejo druge tujce.

dr. Bogomir Kovač

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Ekonomija

Komentar / Vaja iz odgovornosti

V začetku septembra 2023, mesec dni po katastrofalnih poplavah, postaja slika te naravne tragedije in družbene neodgovornosti vse bolj jasna. Za nami so prve podcenjujoče ocene škod, pa tudi pretiravanj v nasprotni smeri. Do prvih realnejših številk bomo prišli v prihodnjih tednih, do potencialne vrednosti potrebne sanacije morda do konca leta. Vlada je z interventnim zakonom zakrpala nekaj institucionalnih praznin. Ostale pa so številne dileme o organizaciji faznih ukrepov, politiki dolgoročne sanacije in virih financiranja. Dosedanja praksa delovanja državnih organov in politična odgovornost številnih vlad sta slaba popotnica. Zato je tako pomembno, kako zastaviti drugačne pristope in spremeniti dosedanje sporno delovanje. Ne gre zgolj za problem učinkovitosti države pri sanaciji in potrebne socialne pravičnosti pri pomoči, ključna sta razvojni zasuk in partnerski pristop. Zato so samočistilne sposobnosti vode lahko dobro vodilo za dosedanje naplavine slovenskih političnih in razvojnih zmot.

Janko Lorenci

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kolumna

Komentar / Še učljivi?

S poplavami smo trajno čofnili v izredne razmere. Posledice divjanja voda pa bi bile bistveno blažje, če bi se država razvijala načrtneje in pametneje. A dosedanji razvoj samostojne Slovenije je stopicanje na mestu ali celo nazadovanje.

Bernard Nežmah

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Pamflet

Komentar / Jankovićevi bajerji

Povodenj, ki je zadela Slovenijo, je dobila oznako podivjane narave, ki uničuje pridobitve civilizacije. Toda obenem je priroda spregovorila tako, da jo mora človek poslušati. Če je doslej veljalo, da investitor prosto izbere, kje bo gradil in zidal, so se zdaj oglasile reke, potoki in hudourniki, ki si ob hudi uri vzamejo življenjski prostor tudi tam, kjer so si ljudje postavili bivališča.

Vlado Miheljak

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Dva leva

Komentar / Od opice k človeku in nazaj

Ne, znanost nikoli ni bila na ti z ideologijo in tudi z vero ne. Celo psihologija, ki izraža največji »spiritualni potencial«, se je veri in verovanju vseskozi postavljala po robu. Še zlasti veri v ekskluzivnost človekove narave, v njegovo posebno in enkratno mesto v stvarstvu. Ko je leta 1913 John Broadus Watson, profesor psihologije na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, objavil kratek programski spis Psychology as the Behaviorist Views It, je kar najbolj cinično izbrisal vsakršno mejo med človekom in živaljo kot predmetom behaviorističnega pojmovanja psihologije, ko je zapisal: »Behaviorist v prizadevanju, da bi osvojil enotno shemo reakcij živih bitij, ne priznava nobene razmejitvene črte med človekom in živaljo. Človekovo vedenje v vsej svoji prefinjenosti in kompleksnosti je le del behaviorističnega raziskovanja.«

Grega Repovž

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Uvodnik / Trije členi

Seveda je naloga vlade, ministrov in ministrstev, da pripravljajo sistemske rešitve, da so torej nove zakonske ureditve zaokrožene in logične celote. Državljani po treh desetletjih pričakujemo sodobno stanovanjsko zakonodajo – ki bo dejansko vzpostavila nove standarde na tem področju, Slovenija pa ne bo več raj za premožne, ki v stanovanja nalagajo denar, ker na tem področju ni resne obdavčitve. Pričakujemo tudi novo sistemsko ureditev zdravstva – ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo, opredelila pravice pacientov in seveda sistemsko uredila delovanje zdravstvenih institucij in moč zaposlenih v njih. Prav tako državljani pričakujemo, da bodo okoljski standardi, primerni planetu v okoljski krizi, urejeni v dodelani in sodobni zakonodaji.