-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Za naročnike
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Ekonomija
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sredi septembra 2023 zadnjič v svojem mandatu nagovorila evropski parlament v Strasbourgu. Letni govor o stanju Unije zato ni bil zgolj formalna agenda načrtov za prihodnje leto, temveč politični poračun celotnega mandata komisije. Komisijo je prvič v svoji zgodovini vodila ženska in ji nedvomno vtisnila svojevrsten identitetni pečat. Velike načrte o zeleni in digitalni transformaciji EU, njeni novi geostrateški vlogi so razblinila neobičajna sosledja kriz, brexit, pandemija, ukrajinska vojna, grozeča stagflacija ... Namesto velikih razvojnih premikov je EU doživela šok kriznega menedžmenta. Zastale so vse ekonomske institucionalne reforme, vzniknile pa nove politične obljube in stare iluzije. EU je na prepihu nenehnih kriz in protislovnih geostrateških trendov očitno izgubila kompas. Ni uspela kot branik multilaterizma v odnosu do ZDA, izgubila je desetletno konkurenčno bitko s Kitajsko, ne ve, kako živeti z Rusijo. Neoliberalna ekonomska agenda je dokončno postala neznosno politično breme. Politično-ekonomski saldo sedanje komisije je pred novimi evropskimi volitvami leta 2024 negativen.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Žive meje
Komentar / Migracije – medijski fenomen
Migranti so spet v medijih. Po dolgih mesecih suše, ko se je desnica brez uspeha trudila zbuditi moralno paniko ali ogorčenje nad Golobovo mejno politiko, se je tudi medijski mainstream končno odločil spet napolniti naslovnice s tavajočimi temnimi ljudmi. Tako se vsak dan vrstijo poročila o nevzdržnih razmerah v azilnem domu na Viču, novinarji hodijo na ekskurzije v Rigonce po izjave »prestrašenih domačinov«, v televizijske studie spet marširajo »varnostni strokovnjaki«, ki vneto razlagajo o »tveganjih« in »migrantskih žepih«. Medijski cikel je naplavil serijo prispevkov, ki so dejansko reciklaža prispevkov iz prejšnjih let – enaki posnetki, enake izjave, ista terminologija in isti sogovorniki, kot bi bili leta 2015 … Da bi bila repeticija popolna, so na RTV iz naftalina potegnili celo Mira Cerarja!
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Kolumna
Povzemamo po Guardianu: obširna vseevropska raziskava kaže, da tretjina Evropejcev voli populistične, skrajno desne ali skrajno leve stranke. Takih volivcev je bilo v prvem desetletju po prelomu tisočletja 20 odstotkov, desetletje prej pa 12. Trend je očiten in trajen.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Pamflet
Komentar / V mlinu segregacije
Ni ga medija, ki v minulem tednu ne bi ironiziral na spletu objavljene telefonske čestitke premiera Roberta Goloba kuharski mojstrici Ani Roš. Kaj naredi najstnik, ki si želi dneva slave? Prilepi se k celebriteti, upa na selfi in se pod njenim okriljem še sam zavihti med zvezde. Natanko isto gesto je uprizoril predsednik vlade - državo vodi politik, ki se obnaša kot najstnik.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Dva leva
Komentar / Na koruptivni strani zgodovine
Ko je Slovenija pod vladavino Drnovškovih liberalnih demokratov ultimativno rinila v Nato, je bila pripravljena storiti karkoli, da ji v drugem poskusu ne bi spodletelo. Kajti neuvrstitev v prvo skupino novoevropskih članic Nata (Poljska, Češka, Madžarska) je takratna LDS na čelu z Drnovškom razumela kot preizkus ugleda, zato je bila po neuspeli prvi kandidaturi pripravljena na vse. Od zvijanja rok kritikom, nasprotnikom, medijem do uklanjanja preračunljivim ultimatom arbitrov in poniževanja pred njimi. Kajpak predvsem pred ZDA, ki imajo v vojaški zvezi prvo in zadnjo besedo. Zlasti mlajši bralci se ne spomnijo priimka Garrett. Namreč, inšpekcija pred končno zeleno lučjo za vstop je temeljila na tako imenovani Garrettovi študiji, ki je ugotavljala vrzeli v usposobljenosti in (predvsem) opremi Slovenske vojske. Do sem vse lepo, pa četudi ne prav. A ravno ta general Joseph G. Garrett, ki je nekaj mesecev pred generalno in dokončno revizijo pripravljenosti kandidatke za vstop pripravil študijo (Defense reform study), je leta 2001 še enkrat prišel v Slovenijo. Le da takrat ne več kot aktivni visoki častnik ameriške vojske, ampak kot trgovski potnik; pravzaprav kot kramar za prodajo ameriškega orožja in sistemov. Ker smo mu ugodili, smo bili sprejeti v zvezo. Ta pa naše varnosti ni izboljšala, ampak smo, nasprotno, iz prej nevidne države šele z vstopom postali potencialna tarča v svetu, ki ga je ameriško-zavezniška intervencija v Iraku popolnoma razklala. Zato sem takrat (leta 2001) zvezo Nato iz North Atlantic Treaty Organisation z razlogom preimenoval v North Atlantic Trade Organisation. Ki je v Sloveniji našla majhno, a hvaležno in nezahtevno stranko. Res odvratno, toda problem nista bila konkretni trgovec in kramarska mentaliteta ameriške administracije, ampak naša ponižnost.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Uvodnik
Slovenci res nimamo sreče s svojimi politiki: še ko nam kaj domnevno uspe, našim politikom, tem malim egotom, za katere je značilna visoka stopnja nevednosti, uspe vse potacati. Govorimo seveda o članstvu Slovenije v varnostnem svetu in zapletu glede tega, kateri diplomat bo vodil to misijo.