-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Za naročnike
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Ekonomija
Mednarodni denarni sklad (MDS) je januarja 2024 opravil v Sloveniji oceno upravljanja javnih naložb (PIMA) in zgodba o tem je poučna. PIMA je del presoj oddelka za fiskalne zadeve (FAD) in zanjo običajno zaprosi država. Postopek in pristop strokovnjakov MDS temeljita na izhodiščni samooceni domače administracije in dodatni presoji MDS. Kritična presoja prednosti in slabosti učinkovitega upravljanja in vodenja javnih investicij je namenjena izboljšanju obstoječih praks. In tu se je zapletlo. Upravljanje javnih investicij je že desetletja Ahilova peta slovenske države. Tudi Golobova vlada ima težave z operativnim projektnim menedžmentom. PIMA lahko vodi do učinkovitejšega upravljanja in vodenja javnih naložb, prispeva k racionalnejši fiskalni porabi in večji gospodarski rasti. Zato mora PIMA postati javni dokument kot del fiskalne in razvojne politike države. Toda poročilo je ostalo zaprto za vrati MF, šlo je mimo fiskalnega sveta, računskega sodišča in kritične strokovne javnosti. Kot nov dokaz naših izgubljenih priložnosti.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Žive meje
Komentar / Identiteta politike
Zahodna levica ima resen problem, ki ga vedno dražje plačuje: naše organizacije več ne razlikujejo med razredno in identitetno politiko.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kolumna
NLB se menda seli in prodaja svojo stavbo na Trgu republike. Oblast pravi, da nima denarja za nakup, čeprav bi se bilo pametno odločiti zanj, saj bi lahko tam naselila svoje raztresene dele, ki drago plačujejo najem v zasebnih stavbah. Tako bi se v državno last vrnila vsaj lupina nekdaj naše največje banke, prodane s kombinacijo pritiskov iz EU in kolaboracije takratnega šefa centralne banke Boštjana Jazbeca. Prodana je bila v imenu svete privatizacije – najbolj škodljivega posamičnega procesa v zgodovini samostojne Slovenije. Njen sestavni del je tudi razprodaja državnega premoženja tujim lastnikom.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Pamflet
Komentar / Referendumski trojček kot vladna igrača
V oddaji nacionalne televizije Tarča so začeli soočanja pred evropskimi volitvami, a z nerazumljivim izborom gostov. Pet zastopnikov parlamentarnih strank je bilo v studiu, s ceste pa se je oglašal šef Resnice Zoran Stevanović. Ne v studio ne na pločnik pred TV-hišo pa niso povabili zastopnika SLS, stranke, ki ima evropskega poslanca!!? Če so uporabili kriterij opazne uvrstitve v javnih anketah, bi skupaj s Stevanovićem pred vrata morali postaviti tudi Zmaga Jelinčiča iz SNS in koga izmed Piratov. Za javni medij, ki naj reprezentira čim širši spekter političnih akterjev, je bil izbor gostov arogantna gesta uredniške samovolje. Sama oddaja pa je tekla apartheidno, še posebej očitno v finišu, ko so goste pozvali k zaključnim besedam - vse, razen na cesti stoječega glasnika Resnice.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Dva leva
Komentar / SD in njeni (ne)volivci
Pred dnevi je češka vlada uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe s sedežem v Pragi. Portal naj bi bil nič manj kot instrument ruske strategije vplivanja, ki naj bi ogrožal ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine … Tako nekako. No, tisto, kar pa je zanimivo za nas, je dejstvo, da sta iz Slovenije portalu dala intervju Janez Janša in Milan Zver. Proukrajinski Janša v službi proruskega portala? Na videz nelogično. A paradoks razumemo, če vpeljemo standarden stalinovski diskurz. Torej: »na besedi« je proukrajinski, a »objektivno« je v službi Putina. Najprej je treba upoštevati dejstvo, da je Janša zvest prijatelj Viktorja Orbána, Viktor Orbán pa zvest prijatelj Vladimirja Putina. Je torej lahko prijatelj njegovega prijatelja njegov sovražnik? Če upoštevamo, da praktično vsa evropska politična formacija, ki je desno od EPP in s katero vse bolj odkrito flirta Janša, kaže – milo rečeno – veliko razumevanje za Putina in Rusijo, je to komaj verjetno. A kakorkoli. Formula učinkovanja je preprosta: Janša izraža simpatijo do Ukrajine, tričetrt državljanov in državljank Slovenije izraža averzijo do Janše in zato posledično vsaj do neke mere omehča svoj odnos do Rusije ... Torej?
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Uvodnik
Franci Delić Zavrl je nekdanji urednik Mladine, nekdanji direktor marketinške skupine Pristop, danes pa solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu konglomerata Herman & partnerji, lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom, a na kratko bi ga opisali kot lobista in svetovalca za krizno komuniciranje. Zavrl je sicer nekako korekten človek, celo prijeten, starejši ga poznajo kot enega od četverice JBTZ. Njegovi lobistični pritiski na medije so sicer gentlemanski, a je zaradi moči, ki jo ima kot velik posrednik na medijskem trgu, tudi brutalen igralec, sploh za tiste, ki so mu kaj dolžni ali so šibki. Zavrl nima nobenih resnih zadržkov pri izbiri naročnikov, dela za leve in desne, enkrat lobira za lastnike nekdanje družbe Salonit Anhovo, drugič za Janšo ali pa daje delo njegovemu sinu, dela tudi za SD, čeprav tega ne prizna, dela za različne firme in posameznike, sploh tiste, ki imajo težave ali hodijo po robovih zakonodaj. Ni osamljen, ne nazadnje je na podoben način na medije pritiskala tudi danes predsednica, pred tem pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Zavrl sicer večino stvari dela pretežno transparentno. In tudi nima težav govoriti o njih.
Iskanje brez piškotkov ni možno
