#k# Prelistaj izdajo

N'toko

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Žive meje

Komentar / Informacijska revščina

Naredimo miselno vajo. Predstavljajte si državo, v kateri ni mogoče prebrati nobene novice o aretaciji in smrti Navalnega. Predstavljajte si, da vsi mediji pišejo o ruskih volitvah kot o velikem prazniku demokracije, članki pa imajo vsi podnaslove »desetine milijonov Rusov se je podalo na volišča in podprlo uspešno delovanje dosedanjega režima«. Na vse pretege skušate najti omembo opozicije ali vsaj protestov, a v peščici člankov odkrijete zgolj cinično opombo, da so druge stranke »izgubljene in nemočne«. Kaj bi si mislili o vsem tem? Verjetno bi rekli, da v demokratičnem svetu ne more priti do takšne situacije. Vsi novinarji in uredniki v državi bi morali biti nesposobni – ali pa na plačilnih listah Putina … Edina druga možnost je, da gre za državo z močno omejeno medijsko svobodo, kjer so mediji podrejeni interesom domačih in tujih elit.

dr. Bogomir Kovač

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Ekonomija

Komentar / Letta in Draghi

EU se je ob koncu mandata sedanje evropske komisije in pred junijskimi volitvami evropskega parlamenta znašla na novem križišču svojih iskanj. Pesimisti bi zapisali na brezpotju. Naj nadaljuje z novo širitvijo in različnostjo ali pa se naj raje posveti svojemu reformiranju in večji enotnosti? Oboje je namreč institucionalno težko združevati, še težje voditi. EU kot leseno železo deluje že dolgo, očitno predolgo. Pred 30 leti je španski zgodovinar Josep Fontana ponudil deset zrcalnih zgodovinskih pogledov na njeno prihodnost. Od barbarskega in krščanskega do zrcala napredka in večvredne izjemnosti. EU je v 21. stoletju ostala pred zidom – ekonomskim nazadovanjem in prazno identiteto skupnega evropejstva. Združenih držav Evrope politično ne moremo dobiti, ekonomsko pa brez tega zaostajamo za globalnimi konkurenti. Novo iskanje rešitev naj bi ponudili dve poročili o poglabljanju enotnega trga in konkurenčnosti. Obrat je očiten. EU namesto novih institucij in pravil išče uresničljive ekonomske politike in ukrepe. V ospredju je funkcionalna konkurenčnost, geostrateško pozicioniranje EU. Bo to rešitev evropskega rebusa?

Janko Lorenci

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Kolumna

Komentar / Velika, zadnja vojna?

V zraku visi tesnobno vprašanje: se bližamo veliki, svetovni, jedrski vojni – vojni vseh vojn in zadnji vojni? In prej ko ne pesimističen odgovor: taka vojna je mogoča, četudi vplivni politiki, npr. Netanjahu, vojne prav izzivajo zato, da bi politično preživeli. Tudi omejene vojne pa imajo svoj srk, kot črne luknje so. Hkrati ni avtoritete, nekakšne svetovne vlade, ki bi konflikte preprečila ali jih, če so že sproženi, ustavila.

Bernard Nežmah

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Pamflet

Komentar / Isti stavek za vse

ZDA. Pisatelj Salman Rushdie, ki ga je na prireditvi v polni dvorani napadel islamski atentator, ga 15-krat zabodel z nožem in ga iznakazil, je izdal knjigo Nož, v kateri je bil najbolj presunjen nad dejstvom, da je storilec pred preiskovalci zanikal poskus uboja. Kot corpus delicti je obležal v mlaki krvi, napad je videlo tisoč udeležencev konference, policisti so napadalca prijeli na kraju dogodka, ta pa trdi, da napada ni izvedel!??????? A medijska poročila o poskusu atentata so bila odločna: poročali so, da je žrtev atentata Rushdie in da je znani storilec za zapahi.

Vlado Miheljak

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Dva leva

Komentar / Norčije slovenske diplomacije

Premierov svetovalec za zunanjo politiko Vojko Volk je že nekajkrat pokazal, da je tudi na najbolj krute in umazane stvari mogoče pogledati z vedre strani. Tako je v pogovoru pri Marcelu na TVS butnil, da bi bilo bolj primerno, če bi, namesto nesprejemljivega napada z droni in raketami na vojaške cilje, Iranci v povračilni akciji »vrnili na en drug konzulat« (!?). Lahko diplomat izreče še kaj bolj bizarnega? Lahko. Dejansko je vse, celo množično pobijanje palestinskih otrok mogoče omejiti na humor; razposajen črni humor. O. K., to poznamo. Denimo, Judje so tudi v času najhujšega gorja zbijali šale. Tudi in predvsem šale na svoj račun. Ta avtoironija jim je v najtežjih preizkušnjah pomagala živeti, če že ne preživeti. In ravno v aprilu, ko obeležujemo 81. obletnico upora in uničenje varšavskega geta, ki pa še zdaleč ni bil tako razrušen kot današnja Gaza, se zdi, da slovenski diplomati od Tanje Fajon prek Samuela Žbogarja do Vojka Volka prav tekmujejo med seboj, kdo nas bo bolj osramotil.

Grega Repovž

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Uvodnik / Ženska

V deželi zavisti in nenehnega godrnjanja ter zasmehovanja je kar težko napisati navdušeno besedilo – ker se to pač zdi tako čudno v tem okolju. A tokrat se ne bomo dali ustaviti, ker je zadeva, ki se je začela prav ta teden in je plod slovenske pameti – da, namenoma uporabljamo to običajno na ekonomijo in podjetništvo vezano terminologijo, ker pamet in inventivnost nista samo naravoslovju in tehničnim dosežkom namenjeni besedi –, preprosto preveč dobra in domišljena. Ta pobuda ni vezana le na Slovenijo, v naslednjih tednih se lahko spremeni v eno od glavnih tem prihajajočih evropskih volitev. In gre za čisto ideologijo (v pozitivnem smislu te besede), za človekove pravice, za to, kar si predstavljamo kot Evropo in kot Slovenijo. O čem torej govorimo? Seveda o kampanji Inštituta 8. marec »Moj glas, moja izbira«, kampanji za uveljavitev dejanske pravice do splava za vse ženske v Evropi. No, dejansko gre za ubranitev te pravice, ne samo za poskus razširitve.