-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Za naročnike
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Hrvaška
Komentar / Žoganje z genocidom
Direktor Spominskega območja Jasenovac je nepreklicno odstopil. V Združenih narodih so sprejeli resolucijo o genocidu v Srebrenici. Parlament Črne gore se pripravlja na sprejetje resolucije o genocidu v Jasenovcu, kjer naj bi bilo ubitih 700 tisoč Srbov. In kako so ti dogodki medsebojno povezani? O, so, pa še kako, bratski narodi spet tekmujejo, namesto žoge pa si podajajo gnijoče človeške kosti. Direktor Jasenovca je odstopil, ker je neko državno telo, pa čeprav kvazizgodovinarsko, »ugotovilo«, da med oblastmi v NDH in nemškim okupatorjem ni bilo dogovora o preganjanju pripadnikov srbskega naroda na Hrvaškem leta 1941, v skladu s tem pa naj ne bi bilo niti genocida nad pretežno srbskim prebivalstvom v taborišču Jasenovac. Ampak je tam – v skladu z »znanstvenimi« trditvami – umrlo le nekaj sto ljudi, in to zaradi slabega zdravja.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Ekonomija
Komentar / Nemčija in Francija
Macronov državniški obisk v Nemčiji je kljub tesnemu sodelovanju in hkrati razhajanju obeh držav poln političnih sporočil. Francoski predsednik prihaja v Berlin tik pred evropskimi volitvami, 9. junija 2024. Macron in nemški predsednik Steinmeier želita pokazati, da sloviti »francosko-nemški motor« evropske integracije ni zastal in deluje. Francija in Nemčija imata skupno odgovornost do evropskega projekta, pogosto drugačna stališča, geostrateško pa tudi različna izhodišča. Vsaj štirideset let sta bili obe državi osrednji nosilki gradnje EU. V devetdesetih letih sta bilateralne odnose podredili evropskim institucijam in novemu ustroju ekonomske in monetarne unije. Zadnje desetletje in pol sta v vlogi nekakšnega kriznega menedžerja unije na razpotjih njene širitve in reformiranja. Od izhodiščnega aktivizma do sedanjega institucionalnega konformizma stoji veliko mejnikov, francosko-nemški motor je pogosto bolj mit kot dejanski odločevalec. Obe državi sta danes druga drugi bolj opora pri reševanju lastnih notranjih problemov kot pa prvi nosilki evropskih rešitev. Problem evropske prelomne točke, »Zeitenwende«, je zato danes onkraj nemških težav in francoskih ambicij.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Kolumna
Prodaja Panvite in Celjskih mesnin je dvignila kar nekaj medijskega prahu. Najbolj zato, ker so ju kupili Hrvati, pri nas vedno večji lastniki, menda pa od nas manj razviti.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Pamflet
Pred tednom so Združeni narodi izglasovali resolucijo o genocidu v Srebrenici. Srbske čete pod vodstvom generala Ratka Mladića so tedaj pobile več kot osem tisoč muslimanov. Danes v srbskih deželah ostro protestirajo, v srbskem delu Bosne pretijo z odcepitvijo. Resolucija, ki se kaže kot gesta humanosti, pa ima dve veliki preusmeritvi. Ni dvoma, da se je tam dogodil največji množični pokol po drugi vojni v Evropi. Na haaškem sodišču so bili potem zaradi zločinov obsojeni glavni akterji, od Mladića naprej. Toda ko svetovna organizacija glasuje, ali je grozodejstvo pokol ali genocid, se spreminja v žirijo Evrovizije, ki z glasovi odloči, kdo bo glasbeni šampion Evrope. Genocid ima težo kot pravna kategorija, glasovanje političnih delegatov je deplasirano. Sploh v Združenih narodih. Ti so na začetku vojne v Bosni razglasili Srebrenico z okolico kot varovano območje Združenih narodov. Tja so poslali vojaške enote, ki so dve leti onemogočale srbsko zavzetje mesta. In zakaj se je dogodil pokol oz. genocid? V nekem trenutku so vojaški poveljniki modrih čelad pod pritiski Mladićevih enot odredili umik in mesto predali kruti usodi.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Dva leva
Hja, končno! Bolje prepozno kot nikoli? Da se pač ta sramota umakne z dnevnega reda. A ni najbolj sramotno, da bomo Palestino priznali tako pozno. Mnoge evropske »demokratične« države bodo še počakale na »ugodni trenutek«. Sramota je nenehno sprenevedanje. Golob je spet naredil retorični salto mortale, potem ko je 9. maja že razglasil priznanje, ga je v torek spet napovedal. A ni povedal več stvari. Namesto patetične izjave, da ne bomo več čakali druge skupine za priznanje, bi moral povedati, zakaj nismo v prvi skupini, ki nas je vabila in tudi že priznala Palestino. Poleg tega ni povedal, kaj bi bilo, če se v noči na ponedeljek ne bi zgodil zadnji, a ne poslednji kruti pokol. Bi še omahovali?
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Uvodnik
Ni bolj neprijetnega stavka za človeka, ki se vse življenje poklicno ukvarja s spremljanjem politike, kot je »Ne, ne grem volit«. In to iz preprostega razloga: ker je ta vedno znova najbolj naraven odziv, najbolj logična in človeška poteza racionalnega človeka, ki je sicer pripravljen voliti demokratične stranke, vendar pa ga vsakič znova politika razočara ali ne izpolni njegovih pričakovanj. Kako mu ugovarjati, ko ima vendar – praviloma – prav? Kako mu ugovarjati, saj vendar večina izmed nas pozna to razočaranje in ga danes izkazujejo na primer tudi vse raziskave javnega mnenja?