-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Za naročnike
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Hrvaška
Ko je nedavno Marko Purišić, bolj znan kot Baby Lasagna, na evrovizijskem tekmovanju osvojil drugo mesto, so ga v Zagrebu pričakali kot zmagovalca Evrovizije. Na glavnem trgu se je zbrala vsa prestolnica, da bi pozdravila novega junaka. Mladi pevec, ki je za pot od letališča do mestnega središča v odprtem avtobusu potreboval več ur, je vešče skrival nelagodje. Med vožnjo je mahal zbranim, ki so, kot se je izrazila neka državljanka, »spet slavili pripadnost skupnosti«, na slavju pa se je nato prikazal sam premier, saj je za podžiganje populizma in kolektivnega zanosa treba izkoristiti vsako priložnost. Vodja ustašofilske koalicije je zmagoslavno razglasil, da mladeniču izroča 50 tisoč evrov, ker je s svojim nastopom »ogromno prispeval k promociji Hrvaške«. To je storil kar tako, s cesarskim ukazom, ne da bi se kdo vprašal, kako, zakaj, še posebej, ker ne gre za kak drobiž, ampak za znesek, s katerim bi bilo mogoče obnoviti katero od tistih hiš na Baniji, ki so se porušile med potresom že pred štirimi leti.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Ekonomija
Komentar / Nemoč evropske demokracije
O desetih neposrednih volitvah v evropski parlament po letu 1979 vemo po slabem tednu skorajda vse, razumemo morda manj. Evropske volitve so letos za indijskimi druge največje v svetovnem merilu. Za veliko evropsko politično kuliso demokracije in navidezno usodnimi izbirami stojijo bolj prozaične podobe in interesi. Evropski parlament v politični lepljenki EU nima take moči in veljave kot evropska komisija in evropski svet. EU pač ni razvita politična unija, njen »pogodbeni federalizem« ima šibko politično legitimnost. Še vedno je dejanska moč podrejena državnim interesom članic. Zato so evropske volitve vedno prežete z nacionalnimi pristopi, običajno imajo celo manjši domet v Bruslju kot doma. In tudi tokrat je bilo tako. Pretrese sta doživeli Francija in Nemčija, pa tudi drugi. Razglašeni radikalni desni politični zasuk ne tiči toliko v preštevanju parlamentarnih sedežev, temveč predvsem v prevzemanju njihovih idej kot nove politične normalnosti. In to je žal spregledani problem EU, nemoči njene predstavniške demokracije in zavoženega evropskega neoliberalizma. V Sloveniji je racionalna presoja volivcev povedala več, kot sta zmožni doumeti obe nasprotujoči si politični eliti. Tam, kjer te dni vsi razglašajo svoje zmage, stojijo poražena država in vedno bolj resignirani državljani. In to je tudi evropsko sporočilo.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kolumna
Ponosen sem, da sem Slovenec. Bil je ponosen človek. Ponosno se je nosila. Ponosni smo na Dončića in Pogačarja. Ponosni smo na gasilce. Ponosen sem, da moja vlada postavlja temelje za trajno jedrsko skladišče. Itd. Itd.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Pamflet
Ob parlamentarnih peripetijah priznavanja Palestine, ko je kazalo, da bo SDS z referendumom reč prestavila za mesec, se je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na obstrukcijo odzvala z besedami, da bomo zdaj morali še en mesec gledati posnetke o množičnih žrtvah v Gazi. Teden nazaj je parlament uzakonil priznanje, a iz dneva v dan televizije še naprej prinašajo identične prizore vojnih grozot. Slovensko priznanje je izpuhtelo, v igri je zdaj ameriški predlog za ustavitev spopadov. Postavka, da Slovenija lahko dejavno preobrne potek dogodkov, se je izkazala za iluzijo. In silna vnema, ki je priznavanje postavljala kot prvo bit in tedne mobilizirala množice, je v hipu poniknila. Podobno sta delovali referendumski vprašanji o prosti uporabi konoplje in evtanaziji, ki sta diktirali dnevne pogovore državljanov, da so se opredeljevali za in proti. Referendum ju je potrdil, kdaj in v kakšni dikciji bosta zakona prišla pred poslance, pa živa duša ne ve. Pač, brati je bilo mogoče že lucidni cinični pomislek, kako državni aparat vodi akcije, kako bi zmanjšali alkoholizem in uporabo drog med šoferji, ki povzročata vrsto nesreč in smrtnih izidov, zdaj pa bo ista administracija z zakonom spodbudila razmah marihuane v prometu.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Dva leva
Hja, veleposlanici in veleposlanik treh zgodovinsko, kulturno in tudi aktualno velikih evropskih dežel so očitno prešpricali zgodovinsko krilatico francoskega predsednika Chiraca, ko so se tako imenovane nove demokracije (tudi Slovenija!) navdušeno odzivale na vojne trobente, ki so leta 2003 klicale h križarskemu pohodu na Irak. Takrat je, francosko vzvišeno, a točno povedal, da novi evropski »demokrati« niso izkoristili pravice, da bi bili tiho. In res je niso. Med drugim so vnaprej, na zalogo, podpisali sramotno vilensko izjavo o Powllovi predstavitvi »prepričljivih« dokazov o iraškem orožju za množično uničenje kot argumentu za začetek vojne, ki je trajno premaknila svet iz ravnotežja. No, to so vseeno še bili časi, ko so vsaj države, kot sta Francija in Nemčija, demonstrirale kanček avtonomije.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Uvodnik
Pred osmimi leti je kamniški trojec Matter objavil pesem Anakonda, ki je v naslednjih mesecih postala mala himna takrat mladih. Bil je čas po krizi, Slovenija je prvič spet beležila normalno gospodarsko rast, končno se je spet zdelo, da morda ne bo šlo vse v franže in v nič, da bo življenje morda spet dobilo smisel – spet so se začele pojavljati potrebe po storitvah, spet so se začele pojavljati nove službe, pa tudi povpraševanje po čem več kot le osnovnih življenjskih potrebščinah. A pesem, pri kateri je kot pevka sodelovala danes že uveljavljena slovenska filmska režiserka Katarina Rešek - Kukla, je takrat v ušesa njenih oboževalcev prinesla refren, ki je najbolje opisoval zagamani čas krize in pacanja družbe iz nje. »Edino kar je, je zdele in zdej.« Je bilo tako lažje? Da raje ne razmišljaš o prihodnosti? Trojec Matter je s svojim besedilom neverjetno zadel tisti pokrizni trenutek.
Iskanje brez piškotkov ni možno
