-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Za naročnike
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Ekonomija
Nova bienalna ekonomska študija OECD o Sloveniji (OECD Economic Surveys: Slovenia, 2024) je vedno priložnostno ogledalo za sistemski pogled na stanje v državi. OECD je ugledna mednarodna institucija, njeni gospodarski pregledi imajo strokoven ugled in slovijo po odprtosti obravnav. Zato je pomembno, kako jih državni odločevalci razumejo in izkoristijo kot vodilo razvojnih sprememb. Gospodarska slika Slovenije ni slaba, težava so njene razvojne politike. Fiskalna konsolidacija je običajno vodilo takšnih nasvetov in tudi tokrat je tako. Tudi nabor reformnih priporočil ostaja v domala standardnih okvirih, od pokritja starajoče se družbe do onih glede davkov in gospodarske rasti. Tudi vladni odzivi so pričakovani. Večino ukrepov in reformnih priporočil že imamo in izvajamo, kar ostane, še pride, v tem ali novem mandatu vlade. Kritičnih refleksij glede učinkovitosti vladnih politik in težav z menedžmentom sprememb ni bilo. OECD je ponudila dokaj stereotipno analizo, mi še bolj zguljene odgovore. O novem razvojnem modelu niso govorili ne eni ne drugi. Toda prav to Slovenija najbolj potrebuje.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Žive meje
Po volilnih turbulencah zadnjih mesecev se zdi, kot da se zahodnih držav polašča nova dinamika, nekakšno redno menjavanje vladnih in opozicijskih strank na oblasti. Nihče več se ne more prav dolgo obdržati na stolčku in nobena stranka ni nepremagljiva, vsaka oblast pa v nekaj letih prehodi pot od velikega zmagoslavja do popolnega poloma. Razlog za to je na enem izmed predvolilnih soočenj morda ubesedil Trump, ko je s svojim tipičnim gizdalinskim nasmeškom izzval predsednika Bidna: »Zadeva je preprosta – ali ljudje danes živijo bolje ali slabše, kot so na začetku vašega mandata?« Iste besede sta nato na predvolilnih soočenjih z enakim gizdalinskim nasmeškom ponovila Matej Tonin in množica drugih opozicijskih kandidatov po Evropi. Vprašanje spravlja vladajoče v zadrego, saj ne morejo odgovoriti, da živimo bolje, ne da bi s tem užalili znaten del volivcev. In ker vsaka vlada nosi breme odgovornosti za relativno zmanjšanje kupne moči in socialne varnosti dela prebivalstva, je vsako vlado treba zamenjati. Pri tej predvolilni taktiki pa se postavlja novo, težje vprašanje: se bo kakšna politična stranka sploh še lahko pohvalila, da so stvari boljše, kot so bile pred njenim prihodom na oblast?
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kolumna
Včasih naciji zavlada šport in zbudi nacionalno vzhičenje. To se zdaj dogaja v zvezi s Tourom, kjer Tadej Pogačar bije boj z zagrizenim Dancem Jonasom Vingegaardom (športni komentatorji so nas naučili, da se tista a-ja izgovarjata kot o). Gledamo ta kolesarski maraton, navijamo, padamo v zanos, trepetamo in smo zadovoljni, da so našega Pogačarja polni tudi veliki svetovni mediji. Saj pravzaprav po malem pojejo hvalo tudi nam na kavčih.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Pamflet
Komentar / Himna drevesu in bazenom
Drastično visoke temperature, zaradi katerih ARSO razglaša oranžne alarme, so pravzaprav božji dar. Eden redkih trenutkov, ko moderni meščan začuti smisel narave. Če bo avto parkiral pod soncem, se bo ta pregrel prek 60 stopinj Celzija - kot je v odličnem avtorskem članku prinesel portal N1 -, če pa ga bo zapeljal pod senco orjaškega drevesa, se bo nato lahko odpeljal v več kot 30 stopinj hladnejšem vozilu.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Dva leva
Komentar / Inavguracijski strel
Incident na predvolilnem mitingu Trumpa v Pensilvaniji si zasluži naziv političnega atentata samo pogojno. To ni bil atentat, kakršen je bil na prestolonaslednika Ferdinanda, na kralja Aleksandra, na JFK-ja in na Boba Kennedyja, na Martina Lutra Kinga, na papeža Wojtyło, na Jicaka Rabina … Atribut političnega atentata je dobil zgolj zato, ker je krogla oplazila politika. Sicer pa – to danes že z gotovostjo rekonstruiramo – storilec ni imel nikakršnih političnih motivov. Ni bil član kakšne ekstremne organizacije, ki bi ga inducirala v radikalno dejanje, niti ni bil »volk samotar«, kakršen je bil Breivik, ki je deloval po lastnem vzgibu in z zgolj posrednimi vplivi zunanjih idejnih krogov.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Uvodnik
Žal je zgodba o koncertu Magnifica v ljubljanskem Tivoliju le nova neprijetna zgodba o mestu Ljubljana, ob tem pa še izredno mučna za vse, ki cenijo Roberta Pešuta - Magnifica. Njemu namreč nikoli ni bilo mogoče nič očitati, znal je rahljati spone te družbe, veliko ji je dal kot glasbenik. A zdaj je Magnifico osrednja oseba izjemno neprijetnega nasilnega uveljavljanja volje v mestu.