-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Za naročnike
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Hrvaška
Zaprl je botego »Hrvaška« in odrinil na letni dopust. Pred tem je premier ministrstva natrpal s tipi iz profašističnega Domovinskega gibanja, da imajo zdaj moč in denar na dosegu roke. Dosegli pa so tudi prepoved uvedbe študija spolov na filozofski fakulteti, češ da si ne želijo imeti »sina, ki bi se zjutraj zbudil kot moški, zvečer pa bi postal ženska«. Bedni premier je moral pred dopustom opraviti še strankarske volitve, in to v hudem strahu, da se mu bo položaj šefa HDZ izmaknil, ker ga bo premagal močni protikandidat Andrej Plenković. Tako se je premier Plenković pomeril s Plenkovićem, kot edini kandidat premagal samega sebe in spet postal predsednik HDZ. Po njegovih besedah je bil to demokratični proces, nikakor ne totalitaristična farsa, kakor trdijo zlobneži, čeprav so celo v Zvezi komunistov hlinili demokracijo in na partijske volitve pošiljali vsaj po dva kandidata, drugega tako za finto.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Ekonomija
EU se je zadnjih pet let znašla v zamotanem trikotniku z ZDA in Kitajsko. Niti bruseljska birokracija niti voditelji najmočnejših članic nimajo jasnega odgovora, kaj storiti. Strateško rivalstvo med ZDA in Kitajsko se zaostruje in postaja nevarno. EU tu izbira med tradicionalnim političnim zavezništvom do ZDA in nujo ekonomskega povezovanja s Kitajsko. Evropske politične elite nihajo med vedno bolj agresivno obrambo ameriškega unilaterizma in kitajskimi pričakovanji novega multilaterizma. Liberalna demokracija in globalni trgi niso več jamstvo dolgoročne politične stabilnosti, miru in ekonomskega napredka. Zlom uradne neoliberalne ideologije zahodnega sveta vodi v politično destabilizacijo, ekonomsko stagnacijo in neznosno militarizacijo EU. ZDA in EU delujejo vedno bolj razdiralno, kdor ni z nami, je proti nam. Kitajska je bolj povezovalna, ker ji to ekonomsko koristi. EU bi rada obdržala ZDA kot zaveznike, Kitajsko kot oddaljenega konkurenta in Rusijo kot vojnega poraženca. Stoji pred nekakšno antineoliberalno dilemo, kako najti lastno pot rešitve. Potrebuje Sinatrovo doktrino, doktrino tiste Frankove večne My Way.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Kolumna
Vročina pritiska, iz enega vročinskega vala v drugega padamo, Sonce nas cvre vedno bolj. Ne zato, ker seva močneje, ampak zato, ker spuščamo v ozračje pline, ki toploti branijo izpuhteti nazaj v vesolje. Skratka, Sonce ni krivo, a življenje na Zemlji postaja zagatno.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Pamflet
Po ponovni izvolitvi za predsednico Evropske komisije je Ursula von der Leyen pozvala države članice, da za komisarje predlagajo po dva kandidata: moškega in žensko. Pač v skladu z načelom enakomernega zastopanja spolov v politiki. Slovenski premier Robert Golob je poziv odločno zavrnil, češ da bo njegova vlada predlagala le enega kandidata - Tomaža Vesela. Njegov odločni ne bruseljskemu diktatu.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Dva leva
Pravijo, da je Bidnov odstop pravilna, a prepozna poteza. No, ne vem. Če je prepozna, ne more biti pravilna. Se je pa sedaj nenačrtovano zgodilo to, kar smo nekako pričakovali po sicer prepričljivi zmagi Bidna proti Trumpu leta 2020. Takrat se je ocenjevalo, da (že takrat rahlo načeti) Biden ne bo več sposoben kandidirati še enkrat. In bodo Kamalo Harris celoten mandat pripravljali na nominacijo za letošnje volitve. To se ni zgodilo. Kljub vse bolj očitnemu pešanju kognitivne in telesne moči Bidna, se ni v demokratski stranki nihče drznil reči, da bo ponovljena kandidatura polom. Kar se je v zadnjih mesecih potrdilo. Takoj po odstopu so vplivni demokrati začeli eden za drugim izjavljati, da je Bidnova zapuščina izjemna ter da je z odstopom naredil državotvorno dejanje. No, to izjemno zapuščino je (tudi pred volivci demokratov) dobro skrival. In predolgo vztrajanje pri kandidaturi je bilo vse prej kot državotvorno dejanje.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Uvodnik
Večina prebivalcev Slovenije ne ve, da je bila Tea Jarc, da, tista mlada sindikalistka Tea Jarc, ki je bila med glavnimi organizatorji petkovih protestov zoper vlado Janeza Janše, lani maja izvoljena v šestčlansko vodstvo največje zveze evropskih sindikatov s sedežem v Bruslju. Ravno zdaj mineva leto dni, odkar je prevzela funkcijo. Glede na velikost sindikalne zveze, ki šteje kar 43 milijonov članov po celotni Evropski uniji, lahko mirno napišemo, da je Tea Jarc v tem trenutku ena od najpomembnejših (izvoljenih, ne pa napotenih) mednarodnih funkcionark iz Slovenije. A ni namen pisati o njeni funkciji, ki je predvsem izjemno naporna, ampak o nekaterih vsebinskih poudarkih, ki jih je Tea Jarc izrekla v tokratnem intervjuju za Mladino.
Iskanje brez piškotkov ni možno
