-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Za naročnike
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Žive meje
V Sloveniji smo se navadili v rednih presledkih poslušati, da naši zapori pokajo po šivih. Še najhuje je menda na Povšetovi, kjer so zmogljivosti 200-odstotno zasedene, utesnjene in pregrete celice pa si deli kar po šest pripornikov. Razmere so kritične, prihaja do izgredov in štrajkov, pazniki dajejo odpoved, oglašajo se mednarodni nadzorniki človekovih pravic. Opazovalec bi seveda pomislil, da se zapori polnijo, ker se Slovenija spoprijema s hudim porastom kriminala, a še zdaleč ni tako. Abotno stanje v kazenskih zavodih izhaja izključno iz enega dejavnika, to je pospešeno zapiranje tujcev. Od leta 2018 je delež tujcev v zaporih zrasel z 18 odstotkov na 47, na Povšetovi je njihov delež že kar 61-odstoten. Naša država je torej nenadoma začela zapirati tuje državljane s takšno ihto, da ji noben javni sistem ne more slediti.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Ekonomija
Komentar / Neučinkoviti birokratski stroj
Obletnica katastrofalnih poplav, najhujših v sodobni zgodovini države, je navrgla mešanico pozitivnih korakov, pa tudi negativnih stranpoti. Dejansko po letu dni, podobno kot po pandemiji covid-19, nimamo kompleksne interdisciplinarne analize, zakaj so te poplave tako močno ogrozile državo. Kdo je za to odgovoren, česa nismo storili pred tem in kaj moramo narediti, da se to ne bi ponovilo. Sodobni koncepti varstva pred poplavami zahtevajo sistemski in sistematičen pristop, kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Predvsem pa drugačno organiziranost in način upravljanja skupnega. In tu smo naredili v preteklosti največ napak in sedaj ni videti bolje. Nesporno je bil izhodiščni odziv zaščite in reševanja lani najboljši del ukrepanja. Po letu dni izteka izrednih ukrepov naraščajo frustracije in dvomi o učinkovitosti delovanja države. Državni vrh zveliča svoje ukrepe, na lokalni ravni so ljudje drugačnega mnenja. Politična legitimnost oblasti in učinkovitost protipoplavnih javnih politik sta dve plati iste medalje. Vladna koalicija tu v nasprotju s svojimi pričakovanji izgublja usodno politično bitko.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Kolumna
Boj se Rusov, je nekoč davno z akrostihom k članku napisal Tit Doberšek, novinar in odgovorni urednik Dela, in si tako pridobil status nežnega disidenta. To je bilo še v času Sovjetske zveze, Jugoslavije, socializma itd. No, SZ je neslavno razpadla, Putinova Rusija je napadla Ukrajino, v evropskih prestolnicah pa spet velja, da je Rusija huda grožnja za varnost Evrope in Unije.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Dva leva
Komentar / Pariški mehurček sreče
Morda se vprašanje sliši patetično, a vseeno: koliko ljudi, koliko civilistov, koliko otrok med njimi, je bilo med tem, ko je Pariz s športniki, občinstvom zanosno in ponosno užival »v mehurčku sreče«, kruto pobitih v Gazi? Koliko življenj mladih vojakov in tudi civilistov je med tem zahtevala ukrajinsko-ruska vojna na obeh straneh? Koliko nasilja je bilo med desničarskimi nemiri v Združenem kraljestvu? In ne nazadnje, koliko žrtev je bilo tam, od koder dnevne novice ne dosežejo svetovne javnosti in ne vzbujajo skrbi? Tega inventura skrbnih olimpijskih statistik ne vodi in ne objavlja. Nekoč je na splošno veljalo olimpijsko načelo, da naj bi se v času iger sovražnost vsaj začasno prekinila. Danes so tovrstni pozivi, na primer poziv Samuela Žbogarja, pravzaprav cinično norčevanje iz krute realnosti. Žbogarjev retorični poziv k »olimpijskemu premirju« v Gazi je izhodiščno zgrešen in zato obsojen na propad. Iskanje ravnotežja (tudi Žbogarjevo) med Hamasom in Izraelom je ne glede na to, da je zla podoba Hamasa nesporna, čisto sprenevedanje. V Gazi ne poteka vojna med Izraelom in Hamasom, ampak vojna Izraela proti neoboroženim civilistom, ženskam, otrokom, humanitarnim delavcem, tujim dopisnikom. In med 40 tisoči pobitih je neprimerno več otrok kot vseh padlih borcev – teroristov, če vam je ljubše – Hamasa. Hamasa praviloma ni tam, kjer na šole, bolnišnice, šotorišča padajo izraelske bombe.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Uvodnik
Vrednote, vrednote. Evropske vrednote, vrednote tradicionalne družine, krščanske vrednote, tradicionalne vrednote, evropske krščanske vrednote, prave vrednote, resnične vrednote. A dejansko smo lahko le hvaležni vsem, ki so se po odprtju olimpijskih iger oglasili in opozorili na pomen vrednot, Janezu Janši, Viktorju Orbánu, Donaldu Trumpu, Branku Grimsu, seveda Elonu Musku. Ker vrednote so super tema. Ni namreč bolj lažnivega področja od vrednot in govorjenja o njih. Ni bolj sprenevedavega področja.
Iskanje brez piškotkov ni možno
