#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Kaj storiti?

Avtomobilska industrija je bila desetletja vrh evropske industrializacije, motor gospodarske rasti, simbol napredka. Nemške avtomobilske blagovne znamke in italijansko oblikovanje, britanski dirkalniki in francoski posebneži so preprosto evropski identitetni kapital. Toda položaj te kultne evropske industrijske panoge se je zadnja leta dramatično spremenil. Načeli so ga zablode neoliberalne globalizacije, slabi poslovni modeli koncernov, ekološki intervencionizem in kitajska tržna konkurenca. Panoga ima opraviti z največjo sistemsko preobrazbo v svoji zgodovini. Menjajo se energenti in tehnologije pogona, načini mobilnosti in pričakovanja kupcev, spreminjajo se svetovni trgi in vodilni konkurenti. Kitajska je postala v tej strateški panogi globalnega kapitalizma največji tehnološki, proizvodni in tržni igralec. Zato je avtomobilska industrija nenadoma tudi prvovrstna geostrateška tema. Zaradi nje se trese Nemčija in z njo EU. Za Slovenijo se zdi avtomobilska zgodba podobno dramatična in izzivalna. Od blizu so razpotja vedno laže prepoznavna kot brezpotja.

N'toko

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Razdružena desnica

Po mesecih afer, škandalov in petelinjih bojev v levoliberalnem bloku smo letos končno dočakali tudi razprtije na desnici. Navadili smo se že na to, da so Levica, Svoboda in SD v nenehnem medsebojnem spopadu in da se katerikoli funkcionar lahko znajde v nemilosti, za desnico pa je veljal stereotip o notranji disciplini – da so desni aparatčiki vedno postrojeni in usklajeni glede vsake poteze. Zato smo tudi težko sprocesirali odhod Anžeta Logarja in druščine iz SDS. Prevladujoč odziv javnosti je bil, da je vse to zrežiral Janša, da Logar ni zares odšel, ampak se je samo pretvoril v elektoralnega podtaknjenca, ki bo Janši pomagal sestaviti vlado. Tudi ko smo brali Janševe strupene napade na Logarjev politični projekt (ni kaj, treba mu je čestitati za izvirno izpeljanko »LAŽ – Lista Anžeta Logarja«), nismo zares verjeli, da so se možakarji razšli. Podobno tudi nismo verjeli v javno obračunavanje SDS z Novo Slovenijo. Če se desnica razceplja, je to zgolj zato, da bi se lahko sestavila na novo.

Janko Lorenci

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Manj nas bo

Skrajna desnica povsod napreduje predvsem tako, da straši. Straši zlasti z migracijami, namišljenim in realnim vplivom priseljevanja tujcev na domačo blaginjo in identiteto. Hkrati panično opleta še z enim procesom – upadanjem domače rodnosti.

Bernard Nežmah

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Misterij treh ur

Moč SDS kot največje opozicijske stranke sega le do izrekanja kritik in odpiranja posameznih tem v parlamentu. Nima vzvodov niti za ustanovitev parlamentarne preiskave o sumljivih poslih podjetij aktualnega premiera. Že mesece jih s proceduralnimi zapleti in s svojo odločitvijo, da to ni v skladu s postavo z lahkoto ustavlja ena sama oseba - skupščinska predsednica Urška Klakočar Zupančič. A pred dnevi ji je uspelo neverjetno: takoj potem, ko je oznanila zahtevo o preklicu referenduma, so jo podprle vse stranke. Čas, ki je bil potreben, da so se z njo poenotili največji politični antagonisti, je frapanten - 3 ure! Od kod ta čudež? Zakaj vlada in opozicijska Nova Slovenija niso vztrajale? SDS namreč ni najavila nikakršnega predreferendumskega boja, še več, napovedala je svojo abstinenco, umik iz kampanje, rekoč, da v njej sploh ne bo sodelovala. Očitno so to pot vsi na mah presodili, da bi jim čas kampanje uničujoče škodoval. Paranoja ali dejstvo?

Vlado Miheljak

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / JEK štiri-h

A Paul Weber (1893–1980) je bil odličen nemški slikar in ilustrator. Še zlasti kot karikaturist je zapustil bogato zapuščino litografij. S prefinjeno risbo se je loteval grozot vojne, položaja malega človeka v kapitalizmu, militarizma, avtoritarnosti, nadzora medijev. Eden prvih je že zgodaj opozarjal tudi na probleme ogroženosti okolja. Med številnimi odličnimi je morda politično »najgloblja« karikatura, v kateri gredo po sprehajalni poti kralj s krono na glavi in dolgo togo, obrobljeno s hermelinom, desno ob njem njegov kancler, ki ima za ušesom pisalno pero, iz žepov pa mu štrlijo listine in akti, levo ob njem pa dvorni norček z značilno večkrako kapo s kraguljčki. In med sprehodom norček z razprtimi dlanmi vpraša kralja in njegovega kanclerja: »Že, že, ampak kako bomo zdaj to pojasnili ljudstvu?« In prav za to gre. To je problem vsake, tudi sodobne politike. Ni dilema, kaj je prav, kaj je narobe, kaj je moralno, kaj amoralno, kaj krepostno, kaj zavržno, ampak zgolj, kako lumparije upravičiti. Kako nategniti ljudstvo.

Grega Repovž

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Uvodnik

Uvodnik / Trpko razočaranje

V Mladini smo že mesece pozivali, naj vlada in državni zbor nemudoma ustavita priprave na referendum o gradnji druge jedrske elektrarne. Iz tedna v teden smo se trudili prebiti zid neverjetne politične, medijske in tudi splošne zaverovanosti v ta projekt. Vedeli smo sicer, kaj se je zgodilo: nova jedrska elektrarna v Krškem se je malodane vsem nenadoma zazdela lahek izhod te države iz podnebne krize. Ne bomo se sprenevedali, tudi samo uredništvo našega tednika je nihalo, tudi nam se je na trenutke zdelo, da morda je pa to najbolje, s tem bomo rešili problem energije, olajšali prehod v družbo, ki proizvaja manj izpustov. Ampak to unisono prepričanje o tem projektu, v katerem so z neverjetno lahkotnostjo sodelovali tudi skoraj vsi slovenski mediji, je bilo kot zid. Vse, kar smo pisali, na primer naša novinarka Monika Weiss in naš redni gostujoči pisec Zoran Kus, je ostajalo brez javnega odmeva.