• 30. 10. 2024  |  Mladina 44  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Saško Gešovski

    Po 33 letih so se spomnili, da bi na poslopju Banovine, v katerem je bilo do vojne poveljstvo vojaško-pomorskega območja jugoslovanske vojaške mornarice, danes pa je tam sedež splitske birokracije, postavili spominsko ploščo, na kateri bi pisalo: Saško Gešovski, Kavadarci, 31. 10. 1971–Split, 6. 5. 1991. Nesrečno preminil 6. 5. 1991.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / V zdravstvenem močvirju

    Ministrstvo za zdravje (MZ) je konec oktobra 2024 zaključilo enomesečno javno razpravo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Poleg ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja konec decembra 2023 je to po letu dni drugi mejnik obljubljene zdravstvene reforme. ZZDej naj bi reševal problem delovnih razmerij med javnim in zasebnim sektorjem, dopolnilno zavarovanje njegove vire financiranja. Zdravniška zbornica je zadnje dni še zadnjič poskušala prepričati vlado, da umakne predlog sprememb ZZDej ali pa ga temeljito spremeni. Za zdravniški ceh je to še en korak proti razpadu javnega zdravstvenega sistema, za MZ začetek njegove rešitve. Očitno so se vsi akterji znašli v močvirju značilne reformne zanke. Vsi so za takšne spremembe, da se dejansko ne bi nič bistvenega spremenilo. Politika se boji odgovornosti za zdravstveni kaos, ki ga je z leti povzročila. Zdravniški ceh bi do čudežne rešitve, četudi z nekaj nelagodja, raje ostal pri starem in kalnem. Rezultat je znan. Razmere v slovenskem zdravstvu se nezadržno slabšajo, nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov pa povečuje. Zmote in zavajanja se množijo, vsaka rešitev pa vsaj do sedaj probleme in krizo samo še poglablja. Bo ZZDej novi dokaz tega ali ravno nasprotno?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Kolumna

    Komentar / Trumpova skrivnost

    Tik pred ameriškimi volitvami se vse vrti okoli vprašanja: Donald Trump ali Kamala Harris? Po eni strani se zdi, da se v isti demokratični državi za najvišji položaj ne moreta kosati dva tako različna tekmeca. Po drugi strani razlike med njima oziroma njunima strankama spet niso tako velikanske.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / »Wishful thinking«

    Tik pred koncem predsedniške kampanje v ZDA sta časnika Washington Post in Los Angeles Times objavila nov uredniški credo, po katerem ne bosta kot instituciji podprli nobenega izmed kandidatov. Gesta, ki stoji na načelu nepristranosti, saj se izmika medijski agitaciji, v kateri deluje časopis kot propagandna strankarska mašinerija.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Bi imeli zeta za predsednika ZDA?

    Ne vem, koliko bo knjiga Melania, ki je zgolj perfidni propagandni pamflet, vplivala na ameriške volitve. Prav veliko najbrž ne, ker je temeljni problem Trumpove Amerike, da bolj malo bere, beroča Amerika pa je že onkraj dileme večinsko izbrala Kamalo Harris. Če ne iz drugih razlogov, vsaj kot manjše zlo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Uvodnik / Zakaj se SD ne preimenuje?

    Takole je na začetku letošnjega oktobra poročal evropski statistični urad: »V zadnjih 12 mesecih so se mladi po vsej Evropski uniji borili z naraščajočimi stroški bivanja. Na tisoče državljanov EU v zadnjih 12 mesecih ni moglo kriti stroškov najemnin – v povprečju gre za 6,3 odstotka prebivalcev držav EU, pri čemer pa v tem številu niso zajeti ljudje, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. Največ ljudi, ki jih pestijo visoke najemnine, je v Grčiji, 17,7 odstotka, sledita ji Francija s 16,7 odstotka in Slovenija z 10,5 odstotka ljudi, ki ne zmorejo plačevati visoke najemnine. Ljudje v starostni skupini od 16 do 29 let najbolj občutijo te težave. Za najemnino za enosobno stanovanje je v Sloveniji treba odšteti v povprečju kar 51 odstotkov povprečne plače.« Smo med državami EU, najslabšimi za mlade. In vsako leto se razmere zgolj dodatno zaostrijo.