#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Ostanimo optimisti

Devetindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 29) poteka v senci velikih geopolitičnih trenj, novih strateških zavezništev, trgovinskih vojn in vojaških spopadov. V takšnih razmerah so dogovori vse težji, dogovorjeno pa brez prave teže. Sposobnost za ukrepanje se sicer krepi, možnosti dejanskega globalnega sodelovanja pa se celo zmanjšujejo. Zato je podnebna hipokrizija ob naraščajoči politični entropiji in gospodarskem kaosu vse večja, vključujoč in pravičen prehod v razogljičeno družbo pa tako težavna agenda. COP 29 se tokrat posveča predvsem ekonomskim zmogljivostim držav za preprečevanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Osrednja, pa tudi stara dilema je, kako porazdeliti stroške in vire financiranja drugačnega razvoja, predvsem nove energetske paradigme. Koliko morajo plačati razvite države, za koga in kam investirati, da bi bil prehod gospodarsko učinkovit in politično pravičnejši za manj razvite. Podnebni ukrepi bi morali postati presečišče političnega povezovanja in ne ekonomskega razdvajanja. Most med bregovi preživetja sedanje civilizacije in njenim kolektivnim propadom.

N'toko

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Kaj so povedali volivci?

V dnevih, ki so sledili dolgemu mučnemu spektaklu ameriških volitev, smo morali prevedriti še obdobje povolilnega »analiziranja«. Narekovaje uporabljam, ker v objavah političnih komentatorjev na temo volilnih izidov ni kaj dosti dejanske analize. Tudi tokrat so medijski vplivneži po razglasitvi izidov začeli tolmačiti vzroke za poraz demokratov, čeprav konkreten prerez podatkov še ni bil na razpolago. Toliko bolje, saj pomanjkanje dejanskih informacij vsakemu strokovnjaku omogoča, da izid volitev predstavi kot potrditev svojih vnaprejšnjih prepričanj: »Kamala Harris je izgubila bitko s Trumpom, ker ni upoštevala tistega, kar se meni osebno zdi pomembno!« Socialisti po vsakem porazu liberalcev trdimo, da so ti izgubili, ker so obrnili hrbet delavstvu. Desničarji povedo, da so izgubili, ker so ljudem vsiljevali woke LGBT-agendo. Liberalci jadikujejo, da so bili njihovi kandidati očitno predobri za zarukane rasistične volivce, ki niso vredni njihove vladavine. Vsak tabor tako proizvede točno tisto »objektivno analizo«, ki jo njegovo občinstvo hoče slišati.

Janko Lorenci

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Urarji

Čas, to čudno kategorijo, sestavljajo preteklost, sedanjost in prihodnost. V glavnem raje zremo nazaj kot v prihodnost, a pogledujemo tudi naprej in skušamo ugotoviti, kaj nas čaka. Najpogosteje zaman – prihodnost je nekakšen časovni vogal, okoli katerega ne vidimo. Res lahko to in ono domnevamo na podlagi preteklosti in sedanjosti, a futur, žal ali na srečo, ni njuno gladko, linearno nadaljevanje.

Bernard Nežmah

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Zoper čudeže

Že tedne gledamo prizore besnih protestnikov, ki v Beogradu in Novem Sadu demonstrirajo proti vladi, ki je financirala obnovo železniške postaje, ki se je nedavno porušila in v smrt pokopala ducat ljudi. Zahtevajo preiskavo in ukrepe proti odgovornim za tragedijo. Razumljivo, njihova jeza izvira iz dejstva, da so prenovili celotno stavbo razen nadstreška, a prav ta se je smrtonosno zrušil. Ergo, škandalozno zastavljen in izveden projekt, ki je terjal 12 življenj.

Vlado Miheljak

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Vesela jesen

Nemška politična znanost je pred več kot 30 leti iz političnega žurnalizma uvozila (težko prevedljiv) izraz politikverdrossenheit oziroma parteiverdrossenheit, ki so ga zaradi izjemno pogoste rabe leta 1992 razglasili kar za strokovno besedo leta. No, Wolfgang Thierse, prvi vzhodnonemški politik, ki je postal predsednik bundestaga združene Nemčije, se je svoj čas lucidno izrazil, da je konjunkturna raba pojem spremenila v nekakšen »medijski smetnjak«, v katerega se da stlačiti vse, s čimer se poskuša poimenovati nezainteresiranost za politiko, distanca, nezaupanje, averzija, politična apatija, nezadovoljstvo s političnimi procesi in postopki političnega odločanja, pa tudi negativna stališča, stereotipe in predstave o nečednostih politične elite itd.

Grega Repovž

22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Uvodnik / Smo res tako neumni?

Prekleto prav ima (spet) Mervar. Že dolgo nas niso imeli politiki tako za norca in že dolgo nas ni nihče tako shisteriziral, kot sta nas Nova Slovenija in SDS z omrežninami. Od februarja je celotna slovenska družba shisterizirana, pogovarjamo se o omrežninah, kot da gre za brokoli in cvetačo, in malodane vsa država je bila prepričana, da nas bodo tako oskubli z uvedbo novega obračunavanja omrežnine, da so nekateri začeli dajati na stran za zimske mesece. Pa se je že ta mesec pokazalo, da to ne le ni res, ampak je res, kar že ves čas trdi direktorica agencije Duška Godina – da bo 98 odstotkov uporabnikov na boljšem in da bodo njihovi računi nižji. Vse skupaj bi še vedno trajalo, če ne bi Slovenke in Slovenci dobili oktobrskih računov – in zneski na njih so bili dejansko pri veliki večini nižji od lanskih.