• Bernard Nežmah

    11. 9. 2015  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Masanobu Fukuoka: Živeti naravo

    Desetletja je novinar Tošio Hanamicu obiskoval Fukuoko in z njim posnel vrsto radijskih in televizijskih pogovorov. Vsebine so kajpak šokantne: kako imeti bogat sadni in zelenjavni vrt, ne da bi se pretegnili? – Preprosto, pustite naravi, da opravi delo.

  • Matej Bogataj

    11. 9. 2015  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja

    Pregelj, ki ga poznamo predvsem po fantastičnih zgodbah, v katerih se odhakljana domišljija združi s poznavanjem zgodovine in skoraj arhetipskimi tvorbami, ki čarobno oživijo v sodobnosti, se je v zadnjih časih angažiral – toliko slabše za čase. V prejšnjem romanu Pod srečno zvezdo je spregovoril o zagatnem in ksenofobnem ozračju na Tržaškem, o preklarijah med narodi in še toliko bolj o medrasnih problemih, Kronika pozabljanja pa se začne povsem benigno. Starec v varovanem stanovanju popisuje najprej svoj pogreb, potem še domsko rutino in občutek imamo, da gre za nekoga, ki je že vse doživel, ki mu ni več mar in ki čaka samo še na veliki neizbežni finale – smrt.

  • Bernard Nežmah

    4. 9. 2015  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Boštjan Kocmur, Tamino Petelinšek, Primož Lampič: Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja

    Eksodus civilistov in domobranske vojske ob prihodu partizanske vojske na fotografijah, ki jih je posnel fotografski mojster, tudi sam na begu. Dogodek, ki je bil pol stoletja tabu tema, odpravljena s stavkom ali dvema, je 70 let kasneje zaživel v knjigi. Kar je bodeči šarm zgodovine, ki se neprestano vrača, četudi se vmes zdi, da je v kolektivnem spominu pogubljena.

  • Matej Bogataj

    4. 9. 2015  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Magdalena Tulli: Motnja

    Po bogato metaforičnem delu, kjer prebivalci abstraktnega mesta krojijo, prešivajo in parajo svoje drobne usode, se najprej prebijejo novice o zamenjavi oblasti. Potem se od neznanokod na mestnem trgu pojavijo begunci. Oropani svobode, brez sočutja staroselcev, ki se hitro podredijo tistim, ki se preoblečejo v nekakšno novo oblast, čeprav slutimo njihov blef in šmirantstvo. Prišleki potem skrivnostno izginejo: slutimo, da gre za medvojno usodo poljskih Judov, ki jim Magdalena Tulli, poljska pripovednica judovsko-italijanskega rodu, pripada, pri tem pa tudi za usodo vseh, proti katerim se je konstituirala večina. Vseh žrtev raznih čiščenj, izbrisov in pogromov.

  • Bernard Nežmah

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Pavel Basinski: Lev Tolstoj: Pobeg iz raja

    Odlično izhodišče za kriminalni roman, a pri Tolstoju se ni izšlo. Ni ga izsledila žena, ampak novinarji, in ti so nato na naslovnicah dan za dnem poročali o poteh njegovega bega. Poskusil je s samostanom, s kraji bogu za hrbtom, toda bil je prevelik, da bi se lahko pretihotapil v osamo. Samo njegove avtorske pravice so bile vredne deset milijonov zlatih rubljev, imel je ducat otrok, milijone bralcev, nekaj posestev, sedem oporok, kar štirje škofi so hiteli dajati izjavo, ko se je ustavil v Optinskem samostanu, čeravno ga je cerkev že desetletje pred tem izobčila.

  • Matej Bogataj

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Vinko Möderndorfer: Brskanja

    Zbirko Brskanja sestavlja osem zgodb, ki so razpete med rojstvom in smrtjo, ljubeznijo in umiranjem. Manj kot v nekaterih prejšnjih je slinjenja in sluzenja ob ljubezenski igri, razen ene; zato prevladajo tiste, ki so bolj na strani smrti, staranja in umiranja. To daje zbirki več otožnosti in občutek izgube, ta je s posebno distanco in brezstrastnostjo, ki preveva celoten avtorjev prozni opus, temeljni čustveni odtenek.

  • Bernard Nežmah

    21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Francisco José Contreras in Diego Poole: Nova levica in krščanstvo

    Avtorja izhajata iz mračne podobe katoliške cerkve v zahodnih medijih, zaradi katere se širi mržnja, ki jo opišeta s pojmoma kristofobija in dekristjanizacija. Obenem pa poudarita, kako je novi levici, ki je opustila marksistično ureditev gospodarstva, uspelo doseči ideološko hegemonijo s temami splava, spolne permisivnosti, z dvomi o tradicionalni družini in relativizmu.

  • Matej Bogataj

    21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Neil Jordan: V koži drugega

    Igra solz, kakor jo tokrat izpiše Neil Jordan, se dogaja ne samo med dvema, vpletenih je več. V »originalu« je nemogoča zveza posledica različnih in nekompatibilnih spolnih usmeritev med ex-IRA možakom in temnopolto transo, tu gre za duši dvojčici.

  • Bernard Nežmah

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Božo Repe: S puško in knjigo

    Obsežno delo o partizanstvu, napisano v postpartijskem času. Nekoč so zgodovinarji M. Mikuž et al. opisovali vojno dogajanje iz črno-bele perspektive spopada partizanov z okupatorji in izdajalci, Repe pa poskuša vnesti več objektivnih faktov, a pri tem še naprej izhaja iz apriorne apoteoze NOB.

  • Matej Bogataj

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Michael Ondaatje: Mačja miza

    Mačja miza je potisnjena v kot, oddaljena od središča dogajanja, od kapitanove, in za njo posadijo nekaj zanimivih modelov, ki potujejo s Cejlona v London z ladjo. Med temi izstopa trojica navihanih zgodnjih najstnikov, ki jim nobena objestnost ni tuja, in potem, recimo na enem redkih izhodov na kopno, pritihotapijo na ladjo psa, ta pa v vrat zagrize steklega potnika, do smrti, nakar vržejo v morje njegov kip.

  • Bernard Nežmah

    7. 8. 2015  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Tony Judt: Velika iluzija

    EU ne kot obljubljena dežela, ampak skozi njene paradokse in protislovja. Ko Judt premišljuje, se sklicuje na dejstva. Z isto količino dela na kmetiji so leta 1900 prehranili pet ljudi, pol stoletja kasneje šest, leta 1980 kar 35. In zdaj vprašanje: zakaj so države EU panogo v razcvetu še dodatno subvencionirale? – Zaradi strahu, da bi se drugače kmečka populacija približala fašističnim in nacionalističnim gibanjem. Toda v času avtorjevega pisanja še ni bila na pohodu globalizacija, ki je v Evropo prinesla poceni hrano na račun huronske rabe pesticidov in kemičnih gnojil, s katero pa se je sočasno drastično zmanjšala kakovost prehrane in je male evropske kmetovalce spravila pred bankrot.

  • Matej Bogataj

    7. 8. 2015  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Šarotar: Panorama: pripoved o poteku dogodkov

    Kot sodobni brat davnih menihov, ki so tja prenesli vse znanje takratnega sveta, da bi ga rešili pred uničenjem, pred barbarstvom in vojnami in našli kotiček za pisanje v miru, se tudi Šarotar zateče na sam konec znanega predkolumbovskega sveta, podprt s štipendijo. Da bi prisluhnil notranjemu svetu in ga soočil z drugačnim, ki bi ga narekovala druga(čna) krajina, da bi se mu razprl vpogled čisto noter, da bi se zasačil v sto spremembah.

  • Bernard Nežmah

    31. 7. 2015  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Pascal Bruckner: Pridni sinko

    Despot, šovinist in antisemit, ki pretepa in trpinči ženo in otroka. Kako ob njem odrasti? Običajno to pelje v osebne tragedije, z nekaj sreče s psihoterapijo v še kar spodobno bivanje. In kakšno pot si je utrl Pascal Bruckner? – »Edini način, da ubežiš iz družine, je, da si po-

  • Matej Bogataj

    31. 7. 2015  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Kirmen Uribe: Bilbao–New York–Bilbao

    Houellebecq nas v romanu Zemljevid in ozemlje postavi v svet, v katerem poklici izginjajo, vendar jih Evropejci oživljajo, postopno, v malih serijah, zaradi podpor jih obnavljajo v kar najekskluzivnejšem obsegu. Ne toliko zaradi ekonomske koristi, v svetu hiperprodukcije je ta zanemarljiva, temveč zato, ker prodajajo pretekle zgodbe tistim, ki še proizvajajo oziroma imajo obilje naravnih virov in lahko potujejo in kot v rezervatih gledajo, kako je nekoč živela Evropa. Uribejeva proza je tak muzej, posvečen Baskom nasploh in njegovi rodbini posebej, predvsem dedu in očetu, kapitanoma ribiških ladij, ki sta plula lovit na morja in med čeri daleč od škotskih obal.

  • Bernard Nežmah

    24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    C. G. Jung: Rdeča knjiga

    Psiholog in psihiater Carl Gustav Jung spada med velikane, ki so za seboj zapustili šole, terapevtske metode in knjige, ki so oblikovale intelektualno sodobnost: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Psihologija in religija, Psihologija nezavednega, Človek in njegovi simboli.

  • Matej Bogataj

    24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Edoardo Nesi: Zgodba o mojih ljudeh: bes in ljubezen industrialca iz province

    Nesijeva Zgodba je žanrski bastard: hkrati roman o kolektivu, tkalcih iz Prata, avtobiografija, pamflet, esej, izpoved o pisateljevanju in biznisu. Pisatelj, ki je podedoval tekstilno podjetje, se kljub nekaterim besnim poskusom upora proti pričakovanjem staršev in bitniški ameriški epizodi, vpreže v družinski posel in je znotraj tekstila celo ustvarjalen; izmišljuje si blaga in vzorce, kakršne bi nosile pisateljske veličine, recimo Hemingway na safariju in podobno.

  • Bernard Nežmah

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    George Monbiot: Naprej k naravi

    Angleški zoolog, novinar in naravovarstvenik piše o ponovni naselitvi volka, medveda, povodnega konja in slona – v Veliki Britaniji. Ne, ni fanatik ne utopist, je celo takšen pragmatik, da sprejema moderne plantaže, saj si ne predstavlja, kako drugače nahraniti milijardne množice.

  • Matej Bogataj

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Polona Glavan: Kakorkoli

    Najprej se nam zdi, da bosta ostali zgodbi srednješolke Lili in študentke Anje v romanu Kakorkoli ločeni, da gre za študijo dveh različnih pristopov k ljubezni in analizo doživljanja te, za omnibus, ki naj preplete dve okolji. Prvi se ‘ful dogaja’ z Marsom, fantom, ki gara v veleštacuni in ga tam dobro stiskajo in razosebljajo, druga se na potepanju po Irskem zaljubi in goji ljubezen na daljavo, odloči pa se tudi za inštruiranje problematičnega sina priseljencev. Potem Lili zanosi in njen fant, ki ob prelaganju zelenjave pod diktatom nadrejenih skrbi za mentalno načeto mater, kar naenkrat spremeni odnos do sveta; rod in slovenstvo sta mu čez vse, otrok pa priložnost, da se kleni narod ohrani, nataliteta je v tem boju ključno orožje. Potem se na pohodu antifa fronte za marginalizirane usekajo; tisti, ki protestirajo zaradi kratenja pravic obstrancev, izbrisanih in drugače spolno usmerjenih, in tisti, ki šovinistično prisegajo, da imajo priseljenci in lenuhi in prišleki preveč pravic, pošteni in delovni ljudje, ki so na tej zemlji od nekdaj, od časov bajeslovnih kraljestev, pa čisto premalo – seveda na račun prvih. V tem spopadu skupin, ki vidita v svojem početju zgodovinsko nujnost, podležejo nedolžni in Mars, ki mu vse najeda, je najbolj besen in podaljšana roka obritoglavcev in udarna pest njihove mentalitete.

  • Bernard Nežmah

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Lev N. Tolstoj: Ana Karenina

    Roman, ki ga pozna praktično vsak. Če ga že ni bral, ga je gledal v filmski inačici ali pa prebral vsaj kratek povzetek, če niti tega ne, pozna vsaj mit Ane, ki se zaradi nesrečne ljubezni vrže pod vlak.

  • Matej Bogataj

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Alessandro Baricco: Mr Gwyn

    Vse se začne s prekinitvijo, Baricco na začetku citira Valéryja, in tudi tokrat v središče romana postavlja čudaka: po vseh mehaničnih svetnikih, ki živijo za hrum motorjev, slikarjih akvarelov morja z morsko vodo, po krajinah, ki so obsojene na izbris, postavlja v ospredje poetiko pisatelja, ki se v nič razpisuje sam. Ki do konca prižene poetiko samoizbrisa.

  • Bernard Nežmah

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Sanja Lončar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar: Ščepec ustvarjanja

    V njej začimbni lističi, koreninice in semena prehajajo v poezijo. Namesto mehanske inštrukcije, kaj vreči v jed, je tu pomemben trenutek, kdaj, na kakšen način in kaj. Izhodišče avtoric je denimo credo, da nas oblikujejo izkušnje, saj nas sleherna težava, ki jo prebrodimo, izpopolni. Sivka denimo ni sivka. Tista, ki raste v gorovju na 1200 metrih, ima v sebi 10-krat več zdravilnih učinkovin kot ona, ki jo gojijo na provansalski plantaži.

  • Matej Bogataj

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Florjan Lipuš: Mirne duše

    Duše iz naslova niso v množini, čeprav je njihovi poti navzgor posvečen cel del. Bolj gre za to, da lahko mirne duše tisti, ki je naredil vse korake proti individuaciji in se je presmukal skozi vse pasti poneumljanja in kolektivizacije mišljenja, ki se zaveda trendov sveta in izginjanja preteklega in je temu primerno otožen zaradi stanja sveta in strog do vsega, tisti, ki se je otresel opravljive druščine iz gostilne in vpliva tistih nasproti, iz župnišča in internata, spravljen s sabo spregovori o ljubezni. Ki zdaj ni nič travmatičnega, temveč je tiho bližnje tlenje dveh, ki sta skupaj in kanita to ostati; tudi če se sliši dolgočasno, je za pravega uživača ravno ta trajajoča sreča in nikoli izpita ljubezen vredna ubeseditve.

  • Bernard Nežmah

    26. 6. 2015  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Ciril Mlinar Cic: Podvôdje

    Ne, to niso pravljični opisi podzemnega sveta, ki ga sleherniki nikoli ne doživimo na lastne oči. To je vodna vzporednica legendarnega alpinista Hermanna Buhla in njegove knjige Nanga Parbat.

  • Matej Bogataj

    26. 6. 2015  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Jon McGregor: Če nihče ne govori o izjemnih stvareh

    Čeprav ima roman osrednjo pripovedovalko, punco, ki ima ob preostalem najočitnejše probleme s tem, kako pripovedovati o izjemnih stvareh svojim najbližjim, čeprav njen primer ni nič posebnega – gre za običajen dogodek znotraj plodenja človeške vrste – se nam zdi, kot da bi ga posnela varnostna kamera, ki gleda na ulico. Na kompleks skupaj stisnjenih hišk, poseljenih z angleškimi tipi vseh generacij in različnih temperamentov in preokupacij in ver in ras. Kamera, ki bi lahko predstavila morje zgodb, ki se odvijajo čisto notri in zadaj. Kaj vse se skriva za temi okni, kaj vse za temi očmi, bi lahko vzkliknili in se spomnili še enega zbitega in obskurnega prostora, kjer se vse dogaja pred očmi vseh, čeprav vse skupaj skrivajo; spomnili bi se Grumove Goge, ki je malomestno atmosfero zagrabila še bolj zmaknjeno in odbito.

  • Bernard Nežmah

    19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Hrvoje Klasić: Jugoslavija in svet leta 1968

    Hrvaški zgodovinar o turbulentem letu, ki so ga zaznamovali študentske demonstracije in sovjetski vojaški poseg na Češkoslovaškem.

  • Matej Bogataj

    19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Vladimir Pištalo: Aleksandrida

    Pištala poznamo kot vodjo literarne skupine Beogradska manufaktura snova, ki se je v svojih iskanjih naslanjala predvsem na bogato srbsko nadrealistično tradicijo, v zadnjem času pa je najbolj dejaven kot pisec biografij. O velikih in največjih, o Tesli in Kortu Maltezeju in zdaj o Aleksandru Makedonskem.

  • Bernard Nežmah

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Alojz Cindrič: Od imatrikulacije do promocije

    Danes, ko doktorati padajo kot s tekočega traku, gre za akademsko čudo. Največji slovenski filozof prve polovice 20. stoletja je bil persona misli. Ustavilo ga ni nič, niti vojna in okupacija ne.

  • Matej Bogataj

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Salla Simukka: Rdeča kot kri (trilogija Sneguljčica I)

    Daleč so časi, ko so fantje trepetali pred enim samim morilcem. Medtem so svet poselili tropi gangsterjev in na Finskem, ker dežela meji na imperij kriminala, so razmere še ugodnejše; Sneguljčica, atipična in malo asocialna srednješolka, pade v gnezdo. Neustrašno se postavi nad policijo in dilerje, prijatelje v nevarnosti, in začne raziskovati, od kod oprani denar; opran dobesedno, ker je bil dostavljen v vrečki in se suši, potem ko so z njega sprali kri.

  • Bernard Nežmah

    5. 6. 2015  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Pascal Dibie: Etnologija vrat

    Mogočnost Babilona je sijala že iz vrat mestnega obzidja, ki so merila huronskih 28 krat 11 metrov. Antični Rim naj bi bil imel kar 37 vrat, zraven pa še slavoloke, skozi katere so slavnostno vstopili zmagoviti generali s svojimi legijami in kolono vojnih ujetnikov. Vrata, za mnoge resda neprehodna, vodijo kajpak tudi v raj, srednjeveški gradovi so poznali dvižne mostove, ki so bili hkrati most in vrata.

  • Matej Bogataj

    5. 6. 2015  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Nedjeljko Fabrio: Urjenje v življenju

    Fabrio je morda pri nas manj znan od nekaterih mlajših hrvaških pripovednih kolegov, kljub obsežnemu in tehtnemu opusu.