Pascal Mercier: Nočni vlak v Lizbono

Klasični filolog, zgled zanesljivosti in predvidljivosti, celo tiste rutiniranosti, ki že meji na dolgočasnost, in mu zato dijaki pravijo Mundus oziroma Papirus, nomen est omen, možak, ki se med predavanji nikoli ne zmoti, no, enkrat, na veliko začudenje vseh in svoje lastno, zapusti razred. Odide in iztiri iz rutine po naključnem srečanju z žensko, ki odvrže v reko pismo in potem na njegovo presenečeno čelo...

Albert Camus: Proti neredu sveta

Eksistencialist, pisatelj in nobelovec je bil v prvi vrsti angažirani pisec in tudi novinar. Sredi druge vojne je objavljal pisma nemškemu pisatelju, v katerih je od teme spopada prešel k vprašanju človeka. Ko so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo, je časnike preplavilo navdušenje nad obračunom z japonskim militarizmom, Camus pa je napisal članek, v katerem izreka skrb nad tehnično civilizacijo, ki je...

Daniel Kehlmann: Slava

Kehlmann, razvpiti in popularni avtor Izmere sveta o dveh naravoslovnih genijih in čudakarjih, Gaussu in von Humboldtu, se je tokrat odločil splesti interpretacijsko mrežo in potem z drobnimi dražljivimi vabami, korespondencami in prešitji mami bralca v skrivnosten prazen interpretacijski prostor, kjer se ta sooči z (vsem drugim provizoričnim) nadrejenim pripovedovalcem, s kvazirealnostjo junakov, s fragilnostjo...

George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu

Avtobiografsko delo, precej redke motivacije: po karieri pri indijski imperialni policiji se je odločil, da bo del življenja preživel med berači in potepuhi Pariza ter Londona. Zakaj? »Velikokrat si razmišljal, kako bi bilo, če bi obubožal.« Ko doživi revščino, se človek do konca spozna, kar je svojevrstno olajšanje. Toda, Orwell ni stopil le v ego trip, ampak je kot pisatelj prinesel pred bralce...

Toni Morrison: Milost

Morrisonova je v nam poznanem delu svojega opusa usmerjena v popisovanje medrasnih odnosov, pretežno iz ženske perspektive, pa tudi z zgodovinske razdalje, ki omogoča jasnejše odkrivanje izvornega zla, sužnjelastništva iz časov konstituiranja Združenih držav kot nečesa, kar generira antagonizme. Je glasna, izpostavljena in odločna zagovornica odprave razlik, s svojimi deli in morda še bolj z nastopi v popularnih...

Marcel Štefančič, jr.: Poročila sem se s komunistom!

Tudi to delo seveda ni roman, ampak esej o zlati dobi protikomunističnega filma. Vsekakor intrigantna tema za slovenskega gledalca, ki je odraščal pod propagando prokomunističnih filmov, ne da bi v kinodvoranah lahko spremljal ameriško protikomunistično kinematografijo. Opus torej, ki razkriva manj znano zgodovino filma na več kot 300 straneh.

Franco Juri: Vrnitev v Les Hurdes

Franco Juri ima kar nekaj življenjskih izkušenj, kot politik in diplomat, ne nazadnje kot eden vidnih obnoviteljev istrske ljudske glasbe in sploh. Če se njegov literarni junak, alter ego, kolikor lahko sklepamo na podlagi nekaterih preverljivih podatkov, odpravi v svoj spominski svet v viseči mreži v Les Hurdesu v španski Estrematudi, bi pričakovali, da bo polno izkoristil to živahno prehajanje med svetovi, ne...

Daniel Pennac: Šolske bridkosti

Pennac je zaslovel s »Knjigo o branju« (J. Pergar 1996), tokrat pa je pred bralci slovenski prevod avtobiografskega eseja, ki bo v veselje vsem šolskim zgubam in v premislek učiteljem ter pedagogom. Sam avtor se je vlekel skozi šole, po anekdoti je bil tako zabit, da je za spoznavanje črke A potreboval celo leto, nato desetletje taval od šole do šole, dokler ga ni zgrabil študijski eros in tako je...

Redmond O'Hanlon: V osrčje Bornea

Znanstvenik, urednik TLS, in njegov prijatelj pesnik, po mnenju spremljevalcev, ki ju prikrito kulinarično ocenjujejo, že precej zmahana in porejena, načeta od zoba časa, se odločita za mitsko potovanje v conradovsko srce teme. Iščeta katero od šestih zelo redkih vrst bornejskih ptic, dvorogega nosoroga in divje, še necivilizirane divjake, potomce velikih bojevnikov in kanibalov.

Pedro Opeka: Dnevnik spopada

Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.

Friedrich Dürrenmatt: Pes; Predor; Okvara

Švicar, nemški literarni klasik, s Fiziki in z Obiskom stare gospe v naši zavesti (neupravičeno) bolj kot prozaist nedvomna dramatična referenca, se v minizbirki predstavlja s tremi kratkimi zgodbami, ki jim je skupno predvsem groteskno, fantastično, ki kar naenkrat plane izpod običajnega in izostri etični ali celo teološki vidik vsakdanjika.

Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?

Sociolog, ki je doštudiral tudi arabščino, je poslan v Kairo kot časopisni poročevalec. Skratka, idealen časnikar za te kraje. Toda, kako teče njegov izbor pisanja? Navodila mu pošilja urednik iz Holandije, ki ne pozna ne dežele ne jezika, pač pa dnevno surfa po agencijskih vesteh, ki jih pošiljajo Reuteres, AP, France-Presse etc. Če ti javijo, da je to in to tema, potem urednik pokliče Jorisa in mu naroči: popiši...

Andrej Rozman Roza: Brvi čez morje: izbrane drame

Roza je dramatični unikat, zadnji v vrsti prevajalcev in prirejevalcev Šekspira. Ne zato, ker piše naravnost iz prakse in sprotne potrebe gledališča, po postopni redukciji vse bolj gledališča enega, protejskega menjalca vlog in glasovnih leg ter zategnjenih grimas; ne zato, ker v podobno našpičenem dialogu s klasiko in z mitologijo ne bi pisali že pred njim.

Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava

To ni knjiga o lepotah, ki godijo človekovemu očesu, niti ni delo o uporabnosti in koristnosti narave v gospodarstvu, pa tudi ne hvalnica naravi, ki daje bolj zdravi okvir za bivanje človeka. To so pričevanja o notranjih zakonih narave. Ki pa so fascinantna tudi človeku - s svojo nepremagljivostjo.

Kurt Vonnegut: Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek

Vonneguta smo v začetku osemdesetih let zelo brali, bil je kultni avtor v krogih, ki so koketirali z domačim ludizmom. Verjetno smo občudovali predvsem formalno sproščenost, skepticizem in humor, ki ga je občasno prekinil kakšen udaren slogan, refren, recimo 'tako gre to' ali 'itd.', kot bi opozorila odmerjala čas in ponujala diskreten komentar absurdnosti in umiranja in nepreklicnosti usode; in tega, absurdnih...

Gandi: Avtobiografija

Mahatma Gandi (1869-1948) je v začetku dvajsetih popisal svoj tok življenja pod naslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico.«

Richard Flanagan: Plosk ene dlani

Nemogoči zvok ploska ene dlani je seveda eden od koanov iz zbirke Mumonkan, vendar Flanagan tokrat misli vrženost v svet bistveno bolj tesnobno in zavezujoče kot daljnovzhodni budisti; tudi bolj srednjeevropsko, zablokirano, otožno in melanholično. V ospredju je družina slovenskih povojnih in z vojno zaznamovanih izseljencev v Tasmaniji, spremljamo njihovo naselitev in ženin odhod, potem s petintridesetletnim...

Adam Smith: Bogastvo narodov

V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce. Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti...

Dubravka Ugrešić: Jaga baba je znesla jajce

Avtorica popularnega in ufilmljenega romana Štefica Cvek v krempljih življenja, ki je zdaj preveden, se tokrat loteva mitologije, namreč slovanske zgodbe o Jagi babi, čarovnici, katere odmev so številne pravljice o čarovnicah in izobčenkah, njihovem prekletstvu in močeh. Seveda je do pisanja o tej vrsti izločenk še posebej upravičena, saj je sodila med t. i.

Plinij Starejši: Naravoslovje

Njegovi opisi živali, kot denimo levov, so z današnje perspektive resda preprosti, pa vendar hkrati silni prispevki h kulturni in zoološki zgodovini. V rimski dobi sta namreč lomastila še dva tipa afriških levov: čokati, kratki in bolj plašni ter dolgi in napadalni leo. Predvsem pa jih je bilo v izobilju, zakaj Pompej je priredil spopad kar 600 levov v areni, Mark Antonij pa se je vozil v kočiji, vpreženimi z levi.

Jonathan Franzen: Območje nelagodja

Roman Območje nelagodja je podnaslovljen kot 'osebna zgodovina' in res v njem Franzen, ki ga poznamo predvsem po obsežnem romanu Popravki, opisuje otroštvo in puberteto, tudi in predvsem neprijetne stvari, sramote, tesnobe, nesporazume s sabo in svetom, sramežljivosti, strahove, prikrivanja in laži. Nelagodje je vseprisotno, kot podton, hrum, motnja.

Mike Davis: Planet slumov

Običajni pogled na naseljenost planeta bo menil, da večina ljudi živi po mestih in vaseh, nekaj malega pa tudi po predmestnih barakah oz. slumih. Davies s svojo študijo slumov razbije to iluzijo, saj pokaže, da obrobni pojem postaja dominanten.

Gonçalo M. Tavares: Naučiti se moliti v dobi tehnike

Tavaresov roman, ki sodi med njegove 'črne' knjige, pri nas imamo preveden Jeruzalem, še najnatančneje povzame odlomek iz enega od poglavij: »Lenz Buchman, ki se je že rodil z geni, v katerih je prevladovala lucidnost, se je kasneje pri medicini naučil ohranjati razdaljo v odnosu do trpljenja drugih, razdaljo, ki bi jo drugi lahko označili za nezmožnost empatije ali celo za izprijenost; ali pa bi jo lahko...

Serge Latouche: Preživeti razvoj

Zakaj bi se torej ne veselili napredka, ki ga kažejo številke o rasti BDP? Latouche se loti samoumevnosti, kot je denimo ta, da bogatenje multikorporacij prinaša posledično dvig standarda za vse. S primerjalno analizo prikaže, da to ne velja za vse sloje in vse prebivalstvo. Razvoj je v sebi protislovni pojem: na eni strani pomeni akumulacijo kapitala skupine oligarhov ali kapitalistov, na drugi pa povečanje...

Rabindranath Tagore: Izbrane zgodbe

Tagore, Bengalec, modrec, nobelovec, socialni in duhovni revolucionar, ki se je iz razočaranja nad slojnimi delitvami in spori, ki jih povzročajo religije, zavzemal za 'religijo človeka', jo oprl na stare bengalske pesnike in mislece in jo plemenitil z njimi, v tokratnem izboru, povzetku angleških izpred slabega desetletja, pošilja na pot skoraj vedno isto junakinjo.

Ljubo Sirc: Dolgo življenje po smrtni obsodbi

Ljubo Sirc je živa priča zgodovine 20. stoletja. Živel meščansko življenje v dvajsetih, smučal v Planici v tridesetih, kot član Stare pravde sodeloval v OF, med vojno diplomiral na ljubljanski univerzi, nato pobegnil v Švico, se pridružil prekomorski brigadi, ki se vrne v Jugoslavijo, s partizani doživel evforijo osvoboditve, takoj po vojni vzel demokracijo zares in ustanavljal opozicijo, bil zato obsojen na smrt,...

Philip Roth: Umirajoča žival

»Človek ne bi imel niti dveh tretjin problemov, ki jih ima, če mu ne bi bilo toliko do fukanja. Spolnost je tisto, kar naša ponavadi urejena življenja spravi v nered,« pravi David Kepesh, poleg Zuckermanna eden stalnih pripovedovalcev v Rothovem opusu, profesor književnosti, kritik, ki na lokalni televiziji komentira sprotno produkcijo, predvsem pa zvijačen erotoman.

Andrej Hrausky in Janez Koželj: Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst

Doživel je skoraj stoletnico (1865-1962), doktoriral na Dunaju, tam bil redni profesor na dunajski univerzi za predmet arhitekturna kompozicija, vodja povojne obnove Gorice, župan Štanjela 1935-1945, častni inšpektor za lepe umetnosti v Goriški provinci, obenem pa arhitekt Narodnega doma v Trstu, avtor urbanističnega načrta za poljsko mesto Bielsko, palače Urania na Dunaju, ki jo je zasnoval kot veliko ladjo,...

Guadalupe Nettel: Bodljikave zgodbe

Vse zbrane - čeprav nabrane iz treh zbirk - zgodbe mehiške srednjeletne prozaistke so ubrane na isto temo, naj se dogajajo v Španiji, Mehiki in na njenih otokih, v Franciji, na Japonskem ali v sanatoriju za odvisnosti in kompulzivnosti: gre za posameznike, ki so se specializirali na področju spolnosti in sorodnih dejavnosti, ki niso čisto brez zveze s spolnostjo.

Mirko Kovač: Elita gora od rulje

Chomsky je od intelektualcev zahteval, da v javnosti nastopajo s svojimi kritičnimi mislimi o vladavinah enoumja, Kovač pa je za objekt kritike vzel pisatelje, ki so slavili ali soustvarjali režime nasilja. Navadno kot zgledi nastopajo Knut Hamsun, Ferdinand Celine in Ezra Pound, literarni velikani, ki jih je kontaminiral nacizem oziroma fašizem.