Alexander Frater: Na lovu za monsunom: sodobno romanje po Indiji

Fratrovo romanje poteka na več ravneh. Gre za skoraj rekapitulacijo, ko odkrijejo, da si je na enem od potovanj poškodoval hrbtenico, in mu toplo odsvetujejo vsakršne vibracije; ker zadeva še vedno visi nad njim in se lahko aktivira sama od sebe, hoče zaživeti (še bolj) zares. Se spomni otroštva iz Melanezije, kjer je njegov oče zdravnikoval, slike, ki prikazuje Čerapundži, najbolj moker kraj na svetu, pa svojih...

George Orwell: Poklon Kataloniji

Kot prostovoljec je preživel tri mesece na fronti in nato še nekaj naslednjih v Barceloni, spet na fronti in zatem po vojaških bolnišnicah. Avtor »Živalske farme« se je kajpak bojeval zoper Francove fašiste v vrstah milice oporečniških komunistov. Svoja doživljanja je že l. 1938 izdal v knjigi, ki pa je ostala neopažena.

Zuvdija Hodžić: Davidova zvezda

Težko bi rekli, kaj povezuje po času in prostoru razmetane fragmente romana črnogorskega pripovednika; prostor sega od Balkana do Bagdada, dogajanje od brodolomov do legend, zgodb o verskem konvertitstvu, junaštvu in čudežih svetih ljudi.

Ernest Hemingway: Velika reka z dvema srcema

Klasik in nobelovec Hemingway vztraja, njegova dela živijo tudi pol stoletja kasneje. Lahko bi ga označili kot ljudomrznika, pri katerem smrt ne pretrga življenja, saj je le moment v pripovedi, v kateri junaki umirajo spokojno. Danes bi ga uvrstili med ekosofe, ker postavlja človeka na isto raven kot postrv, leva, bika, bivola in mečarico. A tudi med cinike; umirajočega Harryja, ki skuša pod Kilimandžarom še nekaj...

Nadine Gordimer: Pobran

V Bowlesovem romanu Zavetje neba se mlada ženska, potem ko umre partner, izgubi v vrvežu Orienta, mislimo si, da bo poniknila v enem od haremov ali eni od javnih hiš, da sta njena belska provenienca in s tem skoraj apriorno nadrejen položaj porušena, da, čeprav v barvi kolonizatorjev in prinašalcev 'omike', pristaja na dražljivost drugega, neznanega. Da sledi klicu daljnih svetov, do izbrisa.

Mary Douglas: Čisto in nevarno

Biti pol stoletja za časom vendarle ni povsem dobesedno: tudi dela nekaterih slovenskih sociologov, antropologov in etnologov so podprta s spoznanji angleškega originala. Toda v tem času so nastali tudi številni antropološki spisi, ki povzemajo in nadgrajujejo Douglasovo. Zakaj mimo hommaga danes sploh brati to klasično delo?

Salman Rushdie: Tla pod njenimi nogami

Rushdie je velik pripovednik, Otroci polnoči, Mavrov poslednji vzdih in Klovn Šalimar so temeljni sodobni romani zaradi izrazitega mešanja ravni, nosilne zgodbe, esejizma, politične analize, angažmaja in provokacije; zato fatva po Satanskih stihih. Hkrati so v njih uporabljene orientalne pripovedne strategije, vložene zgodbe, kar je blizu žanrskemu eklekticizmu, mešanju banalnega in vzvišenega.

Natalija Naročnicka et al.: Partitura druge svetovne vojne

Medtem ko med delom slovenskih zgodovinarjev vlada doktrina nerevidiranja zgodovine, pričujoče delo stori prav to, saj postavlja na glavo številne zaključke zgodovinarjev. Vzemimo banalno vprašanje: kdaj se je začela II. vojna? - Ko so nemške čete napadle Poljsko prvega septembra 1939?

Paul Torday: Muharjenje v Jemnu

Ker je na predlog nesposobnega in prenapetega PR-a premieru VŠEČ zamisel o fotografiji, na kateri bi z ujetim lososom v roki in ribiško palico v drugi stal med šejki v začasno narasli, sicer pa presušeni strugi v Jemnu, prek vzvodov tipa ministrstvo za zunanje zadeve in Commonwealth ali agencija za odličnost v ribištvu in ministrstvo za okolje, hrano in podeželje podpre jemensko zasebno iniciativo, da bi vsaj za...

Jacques Le Goff in Jean-Louis Schlegel: O srednjem veku za otroška ušesa

Veliki francoski zgodovinar in profesor Jacques Le Goff, znan na Slovenskem predvsem po knjigah »Intelektualcih v srednjem veku« in »Za drugačni srednji vek«, je razmišljal, kako bi bralcem približal zgodovino in skupaj s sociologom J.-L. Schleglom sta o srednjem veku spregovorila skozi intervju.

Veit Heinichen: Spokoj močnejšega

Heinichen živi v Trstu, po njegovih romanih o komisarju Proteu Laurentiju so posneli uspešne filme in nanizanko, piše na zavihku. Nas že zaradi bližine zanima bolj kot druge kriminalke, predvsem zaradi preverljivosti in primerjave obeh Trstov, tega, opisanega z vidika nemščine, in tistega, bolj slovenskega in skoraj domačijskega, če ne domačega, kakršnega poznamo iz kriminalneg...

Geoffrey Batchen: Goreč od želje: zasnovanje fotografije

Ker odgovor ne more biti trivialen, se bralcu obeta bodisi zgodovina družbenih funkcij fotografije, ali pa filozofska študija. Na tem področju je kar nekaj odličnih del: Benjaminov esej »Mala zgodovina fotografije«, knjige Rolanda Barthesa »Camera lucida« in Susan Sontag »O fotografiji«, različni Derridajevi in Foucaultovi teksti etc.

Roald Dahl: Takšen kot ti

Dahla poznamo bolj kot pisca mladinske literature, tudi zaradi izredne živahnosti in prepričljivosti njegovih likov, takšne, da jim je omogočila opazen preboj v film, izmislil si je recimo Gremline, in gledališča; tudi pri nas ga precej igrajo, Čarovnice in Matildo in dobrodušne velikane in Gravža.

Emilio Gentile: Fašizem: zgodovina in interpretacije

Ker avtor ne šteje zločinov, mrtvih in grozot, ki jih je povzročil Mussolinijev režim, bi ga na hitro ocenili kot revizionizem. Toda Gentile ne zanika njegove totalitarne narave niti ga ne opravičuje, ampak si poskuša odgovoriti na vprašanje: zakaj je fasciniral tolikšno število Italijanov od kulturnikov, preprostih ljudi, intelektualcev do malih buržujev in delavstva?

Pascal Mercier: Nočni vlak v Lizbono

Klasični filolog, zgled zanesljivosti in predvidljivosti, celo tiste rutiniranosti, ki že meji na dolgočasnost, in mu zato dijaki pravijo Mundus oziroma Papirus, nomen est omen, možak, ki se med predavanji nikoli ne zmoti, no, enkrat, na veliko začudenje vseh in svoje lastno, zapusti razred. Odide in iztiri iz rutine po naključnem srečanju z žensko, ki odvrže v reko pismo in potem na njegovo presenečeno čelo...

Albert Camus: Proti neredu sveta

Eksistencialist, pisatelj in nobelovec je bil v prvi vrsti angažirani pisec in tudi novinar. Sredi druge vojne je objavljal pisma nemškemu pisatelju, v katerih je od teme spopada prešel k vprašanju človeka. Ko so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo, je časnike preplavilo navdušenje nad obračunom z japonskim militarizmom, Camus pa je napisal članek, v katerem izreka skrb nad tehnično civilizacijo, ki je...

Daniel Kehlmann: Slava

Kehlmann, razvpiti in popularni avtor Izmere sveta o dveh naravoslovnih genijih in čudakarjih, Gaussu in von Humboldtu, se je tokrat odločil splesti interpretacijsko mrežo in potem z drobnimi dražljivimi vabami, korespondencami in prešitji mami bralca v skrivnosten prazen interpretacijski prostor, kjer se ta sooči z (vsem drugim provizoričnim) nadrejenim pripovedovalcem, s kvazirealnostjo junakov, s fragilnostjo...

George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu

Avtobiografsko delo, precej redke motivacije: po karieri pri indijski imperialni policiji se je odločil, da bo del življenja preživel med berači in potepuhi Pariza ter Londona. Zakaj? »Velikokrat si razmišljal, kako bi bilo, če bi obubožal.« Ko doživi revščino, se človek do konca spozna, kar je svojevrstno olajšanje. Toda, Orwell ni stopil le v ego trip, ampak je kot pisatelj prinesel pred bralce...

Toni Morrison: Milost

Morrisonova je v nam poznanem delu svojega opusa usmerjena v popisovanje medrasnih odnosov, pretežno iz ženske perspektive, pa tudi z zgodovinske razdalje, ki omogoča jasnejše odkrivanje izvornega zla, sužnjelastništva iz časov konstituiranja Združenih držav kot nečesa, kar generira antagonizme. Je glasna, izpostavljena in odločna zagovornica odprave razlik, s svojimi deli in morda še bolj z nastopi v popularnih...

Marcel Štefančič, jr.: Poročila sem se s komunistom!

Tudi to delo seveda ni roman, ampak esej o zlati dobi protikomunističnega filma. Vsekakor intrigantna tema za slovenskega gledalca, ki je odraščal pod propagando prokomunističnih filmov, ne da bi v kinodvoranah lahko spremljal ameriško protikomunistično kinematografijo. Opus torej, ki razkriva manj znano zgodovino filma na več kot 300 straneh.

Franco Juri: Vrnitev v Les Hurdes

Franco Juri ima kar nekaj življenjskih izkušenj, kot politik in diplomat, ne nazadnje kot eden vidnih obnoviteljev istrske ljudske glasbe in sploh. Če se njegov literarni junak, alter ego, kolikor lahko sklepamo na podlagi nekaterih preverljivih podatkov, odpravi v svoj spominski svet v viseči mreži v Les Hurdesu v španski Estrematudi, bi pričakovali, da bo polno izkoristil to živahno prehajanje med svetovi, ne...

Daniel Pennac: Šolske bridkosti

Pennac je zaslovel s »Knjigo o branju« (J. Pergar 1996), tokrat pa je pred bralci slovenski prevod avtobiografskega eseja, ki bo v veselje vsem šolskim zgubam in v premislek učiteljem ter pedagogom. Sam avtor se je vlekel skozi šole, po anekdoti je bil tako zabit, da je za spoznavanje črke A potreboval celo leto, nato desetletje taval od šole do šole, dokler ga ni zgrabil študijski eros in tako je...

Redmond O'Hanlon: V osrčje Bornea

Znanstvenik, urednik TLS, in njegov prijatelj pesnik, po mnenju spremljevalcev, ki ju prikrito kulinarično ocenjujejo, že precej zmahana in porejena, načeta od zoba časa, se odločita za mitsko potovanje v conradovsko srce teme. Iščeta katero od šestih zelo redkih vrst bornejskih ptic, dvorogega nosoroga in divje, še necivilizirane divjake, potomce velikih bojevnikov in kanibalov.

Pedro Opeka: Dnevnik spopada

Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.

Friedrich Dürrenmatt: Pes; Predor; Okvara

Švicar, nemški literarni klasik, s Fiziki in z Obiskom stare gospe v naši zavesti (neupravičeno) bolj kot prozaist nedvomna dramatična referenca, se v minizbirki predstavlja s tremi kratkimi zgodbami, ki jim je skupno predvsem groteskno, fantastično, ki kar naenkrat plane izpod običajnega in izostri etični ali celo teološki vidik vsakdanjika.

Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?

Sociolog, ki je doštudiral tudi arabščino, je poslan v Kairo kot časopisni poročevalec. Skratka, idealen časnikar za te kraje. Toda, kako teče njegov izbor pisanja? Navodila mu pošilja urednik iz Holandije, ki ne pozna ne dežele ne jezika, pač pa dnevno surfa po agencijskih vesteh, ki jih pošiljajo Reuteres, AP, France-Presse etc. Če ti javijo, da je to in to tema, potem urednik pokliče Jorisa in mu naroči: popiši...

Andrej Rozman Roza: Brvi čez morje: izbrane drame

Roza je dramatični unikat, zadnji v vrsti prevajalcev in prirejevalcev Šekspira. Ne zato, ker piše naravnost iz prakse in sprotne potrebe gledališča, po postopni redukciji vse bolj gledališča enega, protejskega menjalca vlog in glasovnih leg ter zategnjenih grimas; ne zato, ker v podobno našpičenem dialogu s klasiko in z mitologijo ne bi pisali že pred njim.

Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava

To ni knjiga o lepotah, ki godijo človekovemu očesu, niti ni delo o uporabnosti in koristnosti narave v gospodarstvu, pa tudi ne hvalnica naravi, ki daje bolj zdravi okvir za bivanje človeka. To so pričevanja o notranjih zakonih narave. Ki pa so fascinantna tudi človeku - s svojo nepremagljivostjo.

Kurt Vonnegut: Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek

Vonneguta smo v začetku osemdesetih let zelo brali, bil je kultni avtor v krogih, ki so koketirali z domačim ludizmom. Verjetno smo občudovali predvsem formalno sproščenost, skepticizem in humor, ki ga je občasno prekinil kakšen udaren slogan, refren, recimo 'tako gre to' ali 'itd.', kot bi opozorila odmerjala čas in ponujala diskreten komentar absurdnosti in umiranja in nepreklicnosti usode; in tega, absurdnih...

Gandi: Avtobiografija

Mahatma Gandi (1869-1948) je v začetku dvajsetih popisal svoj tok življenja pod naslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico.«