Roberto Bolaño: Noč v Čilu

Bolaño, boem, je umrl zaradi odpovedi jeter pri petdesetih, menda zaradi džankozne preteklosti; omenjam samo zato, da poudarim, da je njegova življenjska špura kar najbolj različna od špure pripovedovalca njegovega romana Noč v Čilu. Tam mlad jezuit, član Opusa Dei, »apolinični« kritik in »dionizični« pesnik, ki sovraži in odjebava vse po vrsti, sodeluje v celi kopici obskurnih akcij...

Andrej Studen: Pijane zverine

Moralna in patološka zgodovina alkoholizma na Slovenskem od začetka 19. stoletja do dvajsetih let dvajsetega stoletja.

Connie Palmen: Zakoni

»Pravzaprav imam čedalje pogosteje občutek, da sem se znašla v knjigah, ki sem jih sama vnaprej lastnoročno podpisala, in sicer v svoji glavi,« pravi pripovedovalka tega sedemdelnega romana, punca v poznih dvajsetih, nekje proti koncu, na seansi. Da se bo zazankala, se nam zdi že prej, saj je ena tistih, ki se jim zdi znanje, vse do konca, nesporna vrednota.

Rastko Močnik: Spisi iz humanistike

Močnik kakopak ostaja zvest svojemu principu pisanja: pred seboj namreč nima bralca, ki bi ga nagovarjal oziroma zapeljeval v tekst, ampak se preda razvijanju svoje misli. Pač klasični primer teorije, katere dešifriranje je trdo miselno delo, ki presega ležerno esejistično prebiranje.

Tim Winton: Vdih

Samo na začetku se nam zdi, da bo Vdih blizu mladinski literaturi, pa še to, potem ko pozabimo, da čisto na začetku skozi oči reševalca ugledamo stanovanje, ki je odlično pospravljeno in kadaver našamponiran, da bi bilo vse skupaj videti kot samomor. Ostalo je ekskurzija v čase odraščanja, gre za prepoznavna sedemdeseta; dva poba v kraju nekje na jugu Avstralije, kjer je v glavnem žaga in poleti nekaj kopalcev in...

Ivan Esenko: Vrt, učilnica življenja

Avtor številnih del s področja človekovega bivanja z naravo je tokrat zastavil s primarnim korakom: od kod naj človek dobi prvinski odnos do opazovanja narave, če ne bo imel izkušnje vrta?

Mohsin Hamid: Ugovor vesti nekega fundamentalista

Poba, ki se predstavi kot ljubitelj Američanov, študent Princetona in nekdo, ki mu je odprta pot na harvardsko poslovno podiplomljenje, nagovori tujega turista, malo kramlja o vsem mogočem, takšne vsakdanje stvari, o čaju in sebi, in malo komentira njegovo West Point frizuro in malce nervozno pošiljanje telefonskih sporočil vsako uro in občasno tipanje po - predvidevamo - pištoli pod pazduho.

Charles Darwin: O nastanku vrst

Darwin je sinonim za evolucijo in za idejo o razvoju vseh živih bitij iz istega izvora. Tokrat pa je na voljo kot tekst, se pravi kot kraj mišljenja.

Dimitrij Rupel: Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)

Rupel kljub obsežnemu proznemu, esejističnemu in dramskemu opusu ni samo pisatelj in izpostavljen, že tudi odstavljen politik, je prav tako štipendist. Na ameriških univerzah v sedemdesetih se je pod pokroviteljstvom Fulbrightove ustanove temeljito seznanil s takratno naratologijo in ameriško metafikcijo, njene prozne strategije uspešno prenesel v svojo pisavo in bil eden pomembnejših inovatorjev iz generacije...

Igor Omerza: Edvard Kocbek - osebni dosje 584

Tema ni nova, večji del vsebin je poznan, mnoge študije so povzete, avtorju, ki ni zgodovinar, kdaj uide moralistični vzklik, pa še knjiga je špeh na skoraj 600 straneh. Dizaster? - Nasprotno, knjiga je bralni magnet.

Bernhard Schlink: Konec tedna

Schlink, avtor odmevnega Bralca, je skoraj blagovna znamka. Prej je pisal kriminalke, zato smisel za zadrževanje, za zapeljevanje publike, ob tem je profesor prava, zato ga pisateljsko zanima predvsem etika. Bralec, zgodba o nepismeni čuvajki v kacetu in njenem ljubimcu, nas postavlja pred vprašanje, ali je ona zaradi podizobraženosti upravičena do neustreznega reagiranja, ali lahko zapeljan in zavedên...

Igor Grdina: Svetovna vojna ob Soči I.

Avtor si je izbral obdobje brez pričevalcev. Kot sam pravi, nikogar izmed udeležencev ne more več poklicati po telefonu, da bi mu povedal, kako je takrat bilo. Njegove reference so torej časniki, memoarji, arhivi in knjige drugih zgodovinarjev ter proučevalcev dobe. Iz katerih potem postavlja različna izhodišča, ki so bila takrat na voljo, in zgodovino osvetljuje iz različnih z...

Hanif Kureishi: Nekaj ti moram povedati

Vemo, vsako pismo slej ko prej prispe do naslovnika. Malo kasneje, če je nenapisano, skrito, še kasneje, če dela v ekspeditu terapevt. Kureishi, sicer eden opaznejših britanskih piscev, se tokrat loteva zgodbe socialno uspešnega ločenega srednjeletnika pakistansko-angleškega rodu, kot je tudi sam, ki postane terapevt po uspešni lastni terapiji in je avtoriteta za mentalno zdravje, piše knjige o bolezenskih...

Mojca Širok: Zadnji rimski cesar

Mojca Širok je svoje dolgoletno novinarsko poročanje iz Italije nadgradila še s študijskim proučevanjem italijanske politike, s čimer je uspela narediti preskok iz hipnega pogleda v poglobljeni premislek. Sama knjiga je sestavljena iz treh tem: Berlusconijeve medijske manipulacije, zgodovine italijanskih političnih strank po drugi svetovni vojni in primera TV Capodistria.

Suzana Tratnik: Dva svetova

Tratnikova se je doslej prozno ukvarjala predvsem z razcepom med večino in manjšino; vedno, naj je šlo za popise pretežno ruralnega okolja, v katerem se odraščajnice zavejo svoje drugačnosti in izločenosti, manjšinskosti, ali za epizode iz urbanega vsakdanjika ozaveščenih lezbijk, pa tako, da so bile simpatije jasno razdeljene.

Ingmar Bergman: Laterna magica

Ja, po tem je živel še dvajset let, vendar ni več nadaljeval z ažuriranimi spomini na svoje življenje. Pač, leta 1991 je v »Den goda viljan« - nekakšna avtopsihoanaliza rodu - opisal življenjske vzgibe svojih prednikov, njihovih poti in stranpoti, ki ga zaključi pred časom zero - s svojim spočetjem.

Ayn Rand: Izvir

Kadar greš k ženski, vzemi bič s seboj, je eden od Nietzschejevih (za danes) manj posrečenih, pa širše izrabljanih aforizmov, ki najkrajše povzame menda najhujšo uspešnico Randove, menda filozofinje. V Izviru junaki, tokrat mišljeno dobesedno, napredujejo skozi štiri dele tega špeha, ki so poimenovani po vsakem od njih. Napredujejo dobesedno, od podplačancev in uspešnežev na račun mediokritete in nizkotnosti, ki...

Franz Kafka: Dnevnik 1909-1912

Kafka je vedno veljal za beg iz realnosti, njegovi dnevniki pa to še podvojijo. Predvsem pa postavijo kot izziv vprašanje izvora umetniške moči. Zavarovalniški uradnik, ki dela po šest ur v uradu vsak dan razen nedelje, in ki umre že pri 41 letih. Bomo v njem iskali literarnega genija? V nobenem oziru, toda prav to je bil Kafka.

Srđan V. Tešin: Kuharjeva prekletstva in ostala grozodejstva

Dva brata, dvojčka, dve sestri, postavljeni na pretežno ruralno prizorišče v Banatu v času, ko je zaradi prepovedi uvoza energentov pop glavni organizator prehodov cistern iz Romunije, ko se najdena dekapitirana okostja pripišejo skojevcem oziroma borcem za svobodna srbska ozemlja (do Karlobaga in Virovitice), ko se slaščičar po razstrelitvi lokala promptno pobere nazaj, od koder je bil prišel.

Jane Jacobs: Umiranje in življenje velikih ameriških mest

Prevod po 40 letih je seveda neaktualistična izdaja, zakaj svet in mesta v njem danes propadajo zaradi drugih vzrokov, kot so pred pol stoletja. Toda knjiga je še kako aktualna zaradi avtoričine intelektualne prodornosti.

Claudio Magris: Na slepo

V Centru za mentalno zdravljenje se na vse kriplje izpoveduje Cippico - tudi Cipico, Čipiko - Salvatore; možak ima očitno razcepljeno osebnost, je nor, čeprav ni neumen. Da je center v Barkovljah, ni naključje; če bi verjeli, da ozemlja pripadajo nekaterim narodom bolj kot drugim, in to za vedno, bi rekli, da postavitev na slovensko etnično ozemlje ni naključna, da je to že vnaprej malo mejna in morda tudi...

Miljenko Jergović: Zgodovinska čitanka I

Čeravno pisana kot literatura je knjiga vodnik po zgodovini sarajevskih mitov in vsakdanjih obsesij, ki pa smo jih delili vsi Jugoslovani tistega časa. Pisec je pravzaprav hladni kronist, drugače kot Bora Ćosić, ki v »Konzulu v Beogradu« pripoveduje o preteklostih skozi lastne anekdote. V Jergovićevi čitanki se zato lahko najde vsakdo, ki je živel v obdobju sajenja 88 dreves, ki se spominja zelenega...

Borut Golob:Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem

Prvenec, dovolj izrazit in prepoznaven, brez dvoma. Tak, da bo zagotovo plasiral avtorja, če se ne bo ta splašil, pa ne zgleda, da bi se. Zgodba o tistih čisto blizu nas. Ki ga ob tesnobah, in te so bolj ko ne permanentne, že za kaj ali pa kar tako, malo nalijejo, za ta primer imajo (bivši in bodoči) čebelnjak in posebno skrivališče v terencu, seveda prevelikem, dodatno opremljenem, z žarometi, hupo; tudi mi iz...

Ryszard Kapuscinski: Potovanja s Herodotom

Veliki eksistencialistični žurnalist Kapuscinski (1932-2007) je poleg vrste izkustvenih socioreportaž (Cesar, Ebenovina, Šah in šah etc. ) napisal tudi avtobiografsko refleksijo.

Vedrana Rudan: Ko so ženske kurbe Ko so moški pedri

Knjiga standardiziranih, torej bolj ali manj enako dolgih mešancev med kolumno in proznimi zastavki je tiskana kot igralna karta, moški in ženski del si v obratni smeri prihajata naproti in se združita v kazalu in spremnem besedilu. Rudanova najprej, v kratkih, odsekanih in skoraj manifestativnih izjavah razloži, da je biti peder pravzaprav fino, pravzaprav normalno, pedri so vsi tisti, ki niso 'pravi moški',...

Fred Pearce: Confessions of an Eco Sinner

Ko avtor kupuje v trgovini nogavice, katerih cena je nekoliko višja, ker vsebuje doplačilo za fair-trade, gre po sledi produkcijske verige in konča v indijskem kraju, kjer naj bi na organski način pridelovali bombaž. Drugič odpotuje v ribiška lovišča Mavretanije, tretjič je na sledi usodi odvrženih računalnikov v pakistanskem predmestju, naslednjič je v tovarniškem naselju Bangladeša, kjer dekleta za nekaj...

Yasunari Kawabata: Snežna dežela

Kawabata je nobelovec in Snežna dežela sodi med njegove najboljše romane, preberemo, da je pisal tudi podlistke, romane, ki so izhajali v nadaljevanjih v časopisih, romane za mlade dame in podobno, kar velja vsaj v evropski tradiciji za tolažniško, se reče trivialno čtivo. Snežna dežela je čudežen in očarljiv roman, nabit s pridušeno eksotiko, na vsak način zgodba iz nekih drugih časov in krajev.

Simon Sebag Montefiore: Mladi Stalin

Biografija o Josipu Visarionoviču Džugašviliju Stalinu (1979-1953) iz časov pred oktobrsko revolucijo.

Hisham Matar: V deželi mož

Medtem ko sproti gledamo, kako je današnja Libija dežela prijaznih darovalcev kamel in ljubiteljev lipicancev, je Matarjeva osebna izkušnja nekoliko drugačna, tudi zaradi časovne umeščenosti v sedemdeseta leta. Morda pa se ta pisava drži priporočil največjega strokovnjaka v državi za vse, tudi za literaturo, iz znamenite polkovnikove Zelene knjige, da mora literatura namesto besedičenja kar tako in vnemar pičiti...

Mirko Mahnič: Položaj slovenske gledališke omike 1941-1945

Režiser, lektor in profesor odrskega jezika Mirko Mahnič je proučil slovensko gledališče v času druge svetovne vojne. Sam je resda sopotnik tega časa, toda delo je zastavil skozi prebiranje medvojnih časnikov in gledaliških listov. Bral je vse: uradne, domobranske, partizanske, propagandne, italijanske in nemške publikacije. Njegova perspektiva pa ni segala iz dihotomije osvobodilni/izdajalski, temveč skozi oko in...