Nenad Veličković: Oče moje hčere

Trik, kako neumljivo in zagatno situacijo povedati duhovito, je tokrat obrnjen, pripovedovalec ni otrok, temveč izmodren na novo brezposeln krativec srednjih let, tisti, ki ne razume, pa njegova hči, kot vse radovedna in čisto preveč lucidna, da bi razumela aporije današnjega sveta. Ta zgodba je močno podprta z neko prejšnjo, z generacijo pripovedovalčevih staršev in starih staršev, s slikami iz nekih drugih,...

Boštjan M. Zupančič: Prva od suhih krav

Kratica BMZ je že desetletja sinonim za najbolj pronicljivo pravno misel, v zadnji knjigi pa se je prof. Zupančič odločil, da na svet ne bo motril kot pravnik, ampak kot humanist. Humanist, ki poskuša doumeti, kaj se dogaja z modernim človeštvom. Njegova spoznavna orožja so prebiranje filozofskih, socioloških, politoloških, medicinskih in ekoloških del, ki pa jih misli skozi la...

Ma Jian: Rdeči prah

Jian, emigrant v Veliko Britanijo in eno spornih imen na predstavitvi kitajske literature na letošnjem Frankfurtu, je s svojo boemsko umetniško druščino, z zabavami s poezijo in kakšno prenočitvijo kolegice kot dolgolasec, ki ni sposoben radikalne samokritike, med drugim recimo fotografira težko industrijo, čeprav direktiva zahteva lahko, v nemilosti pri ideologih (in) sodelavcih.

Branko Gradišnik: Sreča

Dvakrat bizarni pristop: knjiga, ki jo lahko berete leto pred izidom, in pisatelj, ki vodi rubriko zaupnih besed.

Vlada Urošević: Divja liga

Okolje, v katero postavlja Urošević - sicer profesor, kar se pozna - svojo arheološko kriminalko z ezoteričnim zapletom, je napol makedonska prestolnica in njen francoski metropolski brat, napol pa tisti gorati, robati in fascinantni Balkan, ki ga je opisoval Karl May v seriji dogodivščin iz dežele Škipetarjev. To je ista hribovita vukojebina, ki jo tako poetično slika Mančevski v svojem filmu Pred dežjem, to je...

Romeo Štrakl: The Who - Zgodba o zbirateljstvu

Prvo poglavje tele zgodbe o zbirateljstvu se je začelo že leta 2002, ko s(m)o redki izbranci prejeli plošček z naslovom The Who - 25 let mojega WHOizma, s katerim je Romeo Štrakl - grafični oblikovalec in stripovski avtor, ki je s stripom Točno opolnoči, junija 1988 objavljenim na straneh Mladine, resno vznemiril generalštab takrat že zelo nervozne JLA - javnosti razkril svojo drugo veliko ljubezen: lik in delo...

Mare Cestnik: Motnje v raju: potopisne pripovedi

V raju brez motenj, kolikor ni že vsak popotnik, kaj šele turist!, motnja sam na sebi, se začnejo Cestnikove prigode; na Tihomorskih otokih, kjer brhke punce poplesujejo in se spogledujejo s popotnikom. Ta tudi sicer ni, tako pisec, nič drugega kot zbiralec nasmehov, in te tisti, ki nimajo preveč polne riti, bistveno rajši in bolj dobrohotno trosijo naokrog.

Anton Komat: Umetnost preživetja

Če je bila knjiga »Simbiotski človek« predvsem trdo pisani miselni izziv, je »Umetnost preživetja« zbirka kratkih tekstov - ki so izhajali v »Jani« - eko literatura v formi duhovite pratike.

Maxine Hong Kingston: Bojevnica

Proza, z nekaj žanrske dobrohotnosti kar roman, nosi podnaslov Spomini na deklištvo med duhovi, govori pa o ženski iniciaciji, predvsem o punci, pripovedovalki, ki se postopno otresa rigidne vzgoje, tradicionalnega patriarhalnega bontona in utesnjujočih življenjskih pravil, ki so preživela pet tisočletij in so zdaj, v novi domovini, na zahodni ameriški obali, relikt in ovira.

Marta Verginella: Meja drugih

Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil.

Andrzej Stasiuk: Galicijske zgodbe

Stasiuk je navdušil že s svojimi potepanji po divji strani železne zavese. V izbrušenih potopisih iz zbirke Na poti v Babadag popisuje, kako se je s transportnimi podrtijami potikal po krajih, v katere zgodovina še ni prišla, v katerih ljudje še vedno živijo za svojo živino in z njo, nomadsko, vse, kar je v pokrajini razen blata ali prahu, je obsojeno na propad, že od začetka postarano in zavezano minevanju.

Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku

Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.

Joshua Slocum: Sam z jadrnico okoli sveta

Kapitan Joshua Slocum je v zadnjem desetletju 19. stoletja prvi sam obplul svet, z legendarno 11-metrsko jadrnico Spray, v nekaj manj kot treh letih. Gnal ga je dobri stari pohlep; uspešen in izkušen pomorščak je, potem ko je prenovil staro razmajano lupino podarjene barke, ribaril in spoznal, »da pri natikanju vabe na trnek ni prav nič spreten«.

France Dolinar et alii: Med sodbo sodišča in sodbo vesti

Knjigo tvorijo štirje deli: Rožman v vrtincu druge vojne, proces, zahteva za obnovo procesa in zahteva za varstvo zakonitosti. Fenomen škofa Rožmana je v slovenski mentaliteti predvsem čustvene dimenzije. Eni v njem vidijo neizpodbitno figuro zla, drugi mučenca komunizma. Prvi te knjige seveda ne bodo brali, medtem ko bodo drugi zadovoljni z močnim korpusom dokazov, da je bil š...

Emil Filipčič: Problemi

Paradoksalna natura želje je, da se slej ko prej izpolni, je nekje zapisal Cankar. Kot farsa, dodajmo. Filetovi Problemi so pisanje o tem, kako se trgovskemu pomočniku utrne želja, da bi bil slaven (in) pisatelj, da bi bil taglavni, cel roman je lepljenka spominov na lastni lik in delo. Naslov je dvoumen, nekje pravi eden od alteregov, da noče harmonije, temveč probleme, ti problemi so pisani z veliko začetnico,...

Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja

Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.

Apostolos Doxiadis: Stric Petros in Goldbachova domneva

Kehlmann je v Izmeri sveta pokazal, da so znanstveniki, predvsem tisti vrhunski, na robu komedijskih likov, kolikor imajo v razumu preveč, toliko jim zmanjka v čustvih in praktični inteligenci. Gauss in Humboldt, prvi čisti zapečkar in drugi naspidirani raziskovalec, ki mu noben ocean, gorska veriga ali porečje niso uspeli kljubovati, se nam pokažeta kot človeško in emocionalno nerazvita, zakrnela, odljudna in...

Jacques Le Goff: Nastanek vic

Zakaj so v 13. stoletju v krščanskem svetu zavladale vice? Na katerih idejah so bile utemeljene? Kako so preobrazile družbo? So vprašanja, ki vodijo avtorja v preučevanju tega segmenta srednjeveškega časa.

Vanja Pegan: Potovanje na začetek poti

Potovanje na začetek poti je - ob zbirki kratkih zgodb - že tretji Peganov roman in pisavi se nedvomno pozna zrelost in artikuliranost, čeprav je njena glavna tema dozorevanje. Poba iz razsute družine je razpet med različne nefunkcionalne in provizorične domove, zdomskega, očetovega, ljubičinega, tega samo za kratek, prekratek čas, predvsem v (travmatičnem) spominu obstoječega materinega in sestrinega pa stričevo...

Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen

Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.

Morten Ramsland: Pasjeglavec

Pasjeglavec je predvsem duhovit, geografsko razpršen in časovno razpotegnjen roman, družinska saga o Erikssonih, ki zajame štiri generacije prednikov pripovedovalca, pravzaprav njihov občutek, da gre vse ves čas navzdol. Temu umirajoča babica pripoveduje o svojem odraščanju in lastnih otrocih, o tistem, česar se spomni o svojih prednikih in starših, sploh o vsem, kar se že dodobra izmika njenemu zdaj že...

Damir Globočnik: Kulturnozgodovinske študije

Dr. Globočnik je kot umetnostni zgodovinar objavil več knjig o karikaturah v množičnem tisku iz prvega stoletja slovenske časopisne zgodovine. Tokratno delo sestavlja niz člankov, ki osvetljujejo velike mite: spomin na Ilirske province, lik Bismarcka, kakopak Prešerna, »Brenclja«, škofa Jegliča, Riharda Jakopiča, cerkvene freske in panjske končnice.

Jani Kovačič: Knjiga

Za Kovačiča težko rečemo, da je začetnik, po vseh teh letih songov in šansonov, in tudi Knjiga ni prvenec, spomnim se vsaj enega knjižnega izbora njegovih besedil, ki jih je uglasbil in seveda tudi odpel, solo ali v eni od številnih zasedb od Škofljice sem. Vendar ima Knjiga nekaj nezgrešljivih lastnosti prvenca, najprej iniciacijski in skoraj kozmogonični začetek, ki opozarja na začetke nasploh, zraven je skoraj...

Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik

Novi kajpak v slovenščini, v originalu biva namreč že od leta 1995. Sam avtor je stabilen, nikoli ne ra-zočara. Vsakič osvoji bralca: naj si bo z »Zajčjim letom«, s »Tulečim mlinarjem«, z »Očarljivim skupinskim samomorom«, z »Dedom za petami«, ali z zadnjim prevodom. Kako mu uspeva?

Boris Pilnjak: Celo življenje

Pilnjak, psevdonim si je izbral po samoimenovanju gozdnih delavcev, je eno velikih imen ruske porevolucionarne proze, predvsem je prelomen njegov roman Golo leto. Usodo je delil s tistimi sopotniki in prijatelji, ki so bili potem v času stalinizma izobčeni iz javnega življenja in slej ko prej umaknjeni; njemu konkretno so tik pred drugo vojno prisodili vohunstvo za Japonce in ga odstranili z literarnega in sploh...

Jean le Rond D'Alembert in Denis Diderot: Uvod v enciklopedijo

Namreč izdati prevod uvoda v knjigo, ne pa same knjige. Sama Enciklopedija, ki jo je spisalo desetine učenjakov (Diderot, Voltaire, Rousseau etc.) je v svojem času pomenila zmago razuma, saj ni priznavala apriorne avtoritete cerkvene, državne in univerzitetnih oblasti. Ni ti treba vnaprej verjeti, o vsem lahko misliš in na podlagi znanj in sklepanj sam prideš do spoznanj.

Philip Roth: Ameriška pastorala

Roth je eden prepoznavnih ameriških pripovednikov, ime iz čakalnice na Nobelovo nagrado. Večina njegovega opusa je detabuizacijska, od zgodnjih del, v katerih je prepletal živahno erotično in samoerotično delovanje, povezano z občutki krivde. Ob tem je svoje osebe vedno umestil v po rezoniranju izstopajočo judovsko skupnost, osmišljal njeno mehčanje v talilnem loncu in analiziral probleme pripadnikov občestvu pri...

Joža Mahnič: Sence in luči z moje poti

Leksikoni o njem beležijo, da je bil predsednik Slovenske matice, ravnatelj Slovanske knjižnice, tri desetletja gimnazijski profesor in največji poznavalec Župančiča. Molčijo pa, da je bil erudit, ki ga je partijski režim sistematično marginaliziral. Takih je bilo sicer veliko, toda Mahnič se je upiral usodi z bivanjem »popoldanskega intelektualca«, ko je po končanih službah zaživel v prostosti študija...

Italo Calvino: Palomar

V času, ko je Calvino pisal svoj najpopularnejši in takratni refleksiji najbolj všečen in prilagojen, zato za osemdeseta referenčen roman Če neke zimske noči popotnik, roman, ki je narejen iz štrcljev in popasenk različnih literarnih žanrov brez suspenza, samih zase, nedokončanih in zamejenih z banavzastim ljubavnim okvirjem, je vzporedno nastajala zbirka fragmentov o gospodu Palomarju.

Orlando Figes: Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji

Po Natašinem plesu, ki prikazuje rusko kulturno zgodovino do začetka boljševizma, je zdaj angleški zgodovinar dodal še stalinistično obdobje. To za slovenske bralce Britovškovih knjig (Boj za Leninovo dediščino, Stalinov termidor), Štajnerjevih 7000 dni v Sibiriji in prevodov Solženicina, Pasternaka et simile tematsko ni novum. Toda Figesu je uspelo žanre socioloških študij, avtobiografij in literarnih pripovedi...