Ayn Rand: Izvir

Kadar greš k ženski, vzemi bič s seboj, je eden od Nietzschejevih (za danes) manj posrečenih, pa širše izrabljanih aforizmov, ki najkrajše povzame menda najhujšo uspešnico Randove, menda filozofinje. V Izviru junaki, tokrat mišljeno dobesedno, napredujejo skozi štiri dele tega špeha, ki so poimenovani po vsakem od njih. Napredujejo dobesedno, od podplačancev in uspešnežev na račun mediokritete in nizkotnosti, ki...

Franz Kafka: Dnevnik 1909-1912

Kafka je vedno veljal za beg iz realnosti, njegovi dnevniki pa to še podvojijo. Predvsem pa postavijo kot izziv vprašanje izvora umetniške moči. Zavarovalniški uradnik, ki dela po šest ur v uradu vsak dan razen nedelje, in ki umre že pri 41 letih. Bomo v njem iskali literarnega genija? V nobenem oziru, toda prav to je bil Kafka.

Srđan V. Tešin: Kuharjeva prekletstva in ostala grozodejstva

Dva brata, dvojčka, dve sestri, postavljeni na pretežno ruralno prizorišče v Banatu v času, ko je zaradi prepovedi uvoza energentov pop glavni organizator prehodov cistern iz Romunije, ko se najdena dekapitirana okostja pripišejo skojevcem oziroma borcem za svobodna srbska ozemlja (do Karlobaga in Virovitice), ko se slaščičar po razstrelitvi lokala promptno pobere nazaj, od koder je bil prišel.

Jane Jacobs: Umiranje in življenje velikih ameriških mest

Prevod po 40 letih je seveda neaktualistična izdaja, zakaj svet in mesta v njem danes propadajo zaradi drugih vzrokov, kot so pred pol stoletja. Toda knjiga je še kako aktualna zaradi avtoričine intelektualne prodornosti.

Claudio Magris: Na slepo

V Centru za mentalno zdravljenje se na vse kriplje izpoveduje Cippico - tudi Cipico, Čipiko - Salvatore; možak ima očitno razcepljeno osebnost, je nor, čeprav ni neumen. Da je center v Barkovljah, ni naključje; če bi verjeli, da ozemlja pripadajo nekaterim narodom bolj kot drugim, in to za vedno, bi rekli, da postavitev na slovensko etnično ozemlje ni naključna, da je to že vnaprej malo mejna in morda tudi...

Miljenko Jergović: Zgodovinska čitanka I

Čeravno pisana kot literatura je knjiga vodnik po zgodovini sarajevskih mitov in vsakdanjih obsesij, ki pa smo jih delili vsi Jugoslovani tistega časa. Pisec je pravzaprav hladni kronist, drugače kot Bora Ćosić, ki v »Konzulu v Beogradu« pripoveduje o preteklostih skozi lastne anekdote. V Jergovićevi čitanki se zato lahko najde vsakdo, ki je živel v obdobju sajenja 88 dreves, ki se spominja zelenega...

Borut Golob:Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem

Prvenec, dovolj izrazit in prepoznaven, brez dvoma. Tak, da bo zagotovo plasiral avtorja, če se ne bo ta splašil, pa ne zgleda, da bi se. Zgodba o tistih čisto blizu nas. Ki ga ob tesnobah, in te so bolj ko ne permanentne, že za kaj ali pa kar tako, malo nalijejo, za ta primer imajo (bivši in bodoči) čebelnjak in posebno skrivališče v terencu, seveda prevelikem, dodatno opremljenem, z žarometi, hupo; tudi mi iz...

Ryszard Kapuscinski: Potovanja s Herodotom

Veliki eksistencialistični žurnalist Kapuscinski (1932-2007) je poleg vrste izkustvenih socioreportaž (Cesar, Ebenovina, Šah in šah etc. ) napisal tudi avtobiografsko refleksijo.

Vedrana Rudan: Ko so ženske kurbe Ko so moški pedri

Knjiga standardiziranih, torej bolj ali manj enako dolgih mešancev med kolumno in proznimi zastavki je tiskana kot igralna karta, moški in ženski del si v obratni smeri prihajata naproti in se združita v kazalu in spremnem besedilu. Rudanova najprej, v kratkih, odsekanih in skoraj manifestativnih izjavah razloži, da je biti peder pravzaprav fino, pravzaprav normalno, pedri so vsi tisti, ki niso 'pravi moški',...

Fred Pearce: Confessions of an Eco Sinner

Ko avtor kupuje v trgovini nogavice, katerih cena je nekoliko višja, ker vsebuje doplačilo za fair-trade, gre po sledi produkcijske verige in konča v indijskem kraju, kjer naj bi na organski način pridelovali bombaž. Drugič odpotuje v ribiška lovišča Mavretanije, tretjič je na sledi usodi odvrženih računalnikov v pakistanskem predmestju, naslednjič je v tovarniškem naselju Bangladeša, kjer dekleta za nekaj...

Yasunari Kawabata: Snežna dežela

Kawabata je nobelovec in Snežna dežela sodi med njegove najboljše romane, preberemo, da je pisal tudi podlistke, romane, ki so izhajali v nadaljevanjih v časopisih, romane za mlade dame in podobno, kar velja vsaj v evropski tradiciji za tolažniško, se reče trivialno čtivo. Snežna dežela je čudežen in očarljiv roman, nabit s pridušeno eksotiko, na vsak način zgodba iz nekih drugih časov in krajev.

Simon Sebag Montefiore: Mladi Stalin

Biografija o Josipu Visarionoviču Džugašviliju Stalinu (1979-1953) iz časov pred oktobrsko revolucijo.

Hisham Matar: V deželi mož

Medtem ko sproti gledamo, kako je današnja Libija dežela prijaznih darovalcev kamel in ljubiteljev lipicancev, je Matarjeva osebna izkušnja nekoliko drugačna, tudi zaradi časovne umeščenosti v sedemdeseta leta. Morda pa se ta pisava drži priporočil največjega strokovnjaka v državi za vse, tudi za literaturo, iz znamenite polkovnikove Zelene knjige, da mora literatura namesto besedičenja kar tako in vnemar pičiti...

Mirko Mahnič: Položaj slovenske gledališke omike 1941-1945

Režiser, lektor in profesor odrskega jezika Mirko Mahnič je proučil slovensko gledališče v času druge svetovne vojne. Sam je resda sopotnik tega časa, toda delo je zastavil skozi prebiranje medvojnih časnikov in gledaliških listov. Bral je vse: uradne, domobranske, partizanske, propagandne, italijanske in nemške publikacije. Njegova perspektiva pa ni segala iz dihotomije osvobodilni/izdajalski, temveč skozi oko in...

Nenad Veličković: Oče moje hčere

Trik, kako neumljivo in zagatno situacijo povedati duhovito, je tokrat obrnjen, pripovedovalec ni otrok, temveč izmodren na novo brezposeln krativec srednjih let, tisti, ki ne razume, pa njegova hči, kot vse radovedna in čisto preveč lucidna, da bi razumela aporije današnjega sveta. Ta zgodba je močno podprta z neko prejšnjo, z generacijo pripovedovalčevih staršev in starih staršev, s slikami iz nekih drugih,...

Boštjan M. Zupančič: Prva od suhih krav

Kratica BMZ je že desetletja sinonim za najbolj pronicljivo pravno misel, v zadnji knjigi pa se je prof. Zupančič odločil, da na svet ne bo motril kot pravnik, ampak kot humanist. Humanist, ki poskuša doumeti, kaj se dogaja z modernim človeštvom. Njegova spoznavna orožja so prebiranje filozofskih, socioloških, politoloških, medicinskih in ekoloških del, ki pa jih misli skozi la...

Ma Jian: Rdeči prah

Jian, emigrant v Veliko Britanijo in eno spornih imen na predstavitvi kitajske literature na letošnjem Frankfurtu, je s svojo boemsko umetniško druščino, z zabavami s poezijo in kakšno prenočitvijo kolegice kot dolgolasec, ki ni sposoben radikalne samokritike, med drugim recimo fotografira težko industrijo, čeprav direktiva zahteva lahko, v nemilosti pri ideologih (in) sodelavcih.

Branko Gradišnik: Sreča

Dvakrat bizarni pristop: knjiga, ki jo lahko berete leto pred izidom, in pisatelj, ki vodi rubriko zaupnih besed.

Vlada Urošević: Divja liga

Okolje, v katero postavlja Urošević - sicer profesor, kar se pozna - svojo arheološko kriminalko z ezoteričnim zapletom, je napol makedonska prestolnica in njen francoski metropolski brat, napol pa tisti gorati, robati in fascinantni Balkan, ki ga je opisoval Karl May v seriji dogodivščin iz dežele Škipetarjev. To je ista hribovita vukojebina, ki jo tako poetično slika Mančevski v svojem filmu Pred dežjem, to je...

Romeo Štrakl: The Who - Zgodba o zbirateljstvu

Prvo poglavje tele zgodbe o zbirateljstvu se je začelo že leta 2002, ko s(m)o redki izbranci prejeli plošček z naslovom The Who - 25 let mojega WHOizma, s katerim je Romeo Štrakl - grafični oblikovalec in stripovski avtor, ki je s stripom Točno opolnoči, junija 1988 objavljenim na straneh Mladine, resno vznemiril generalštab takrat že zelo nervozne JLA - javnosti razkril svojo drugo veliko ljubezen: lik in delo...

Mare Cestnik: Motnje v raju: potopisne pripovedi

V raju brez motenj, kolikor ni že vsak popotnik, kaj šele turist!, motnja sam na sebi, se začnejo Cestnikove prigode; na Tihomorskih otokih, kjer brhke punce poplesujejo in se spogledujejo s popotnikom. Ta tudi sicer ni, tako pisec, nič drugega kot zbiralec nasmehov, in te tisti, ki nimajo preveč polne riti, bistveno rajši in bolj dobrohotno trosijo naokrog.

Anton Komat: Umetnost preživetja

Če je bila knjiga »Simbiotski človek« predvsem trdo pisani miselni izziv, je »Umetnost preživetja« zbirka kratkih tekstov - ki so izhajali v »Jani« - eko literatura v formi duhovite pratike.

Maxine Hong Kingston: Bojevnica

Proza, z nekaj žanrske dobrohotnosti kar roman, nosi podnaslov Spomini na deklištvo med duhovi, govori pa o ženski iniciaciji, predvsem o punci, pripovedovalki, ki se postopno otresa rigidne vzgoje, tradicionalnega patriarhalnega bontona in utesnjujočih življenjskih pravil, ki so preživela pet tisočletij in so zdaj, v novi domovini, na zahodni ameriški obali, relikt in ovira.

Marta Verginella: Meja drugih

Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil.

Andrzej Stasiuk: Galicijske zgodbe

Stasiuk je navdušil že s svojimi potepanji po divji strani železne zavese. V izbrušenih potopisih iz zbirke Na poti v Babadag popisuje, kako se je s transportnimi podrtijami potikal po krajih, v katere zgodovina še ni prišla, v katerih ljudje še vedno živijo za svojo živino in z njo, nomadsko, vse, kar je v pokrajini razen blata ali prahu, je obsojeno na propad, že od začetka postarano in zavezano minevanju.

Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku

Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.

Joshua Slocum: Sam z jadrnico okoli sveta

Kapitan Joshua Slocum je v zadnjem desetletju 19. stoletja prvi sam obplul svet, z legendarno 11-metrsko jadrnico Spray, v nekaj manj kot treh letih. Gnal ga je dobri stari pohlep; uspešen in izkušen pomorščak je, potem ko je prenovil staro razmajano lupino podarjene barke, ribaril in spoznal, »da pri natikanju vabe na trnek ni prav nič spreten«.

France Dolinar et alii: Med sodbo sodišča in sodbo vesti

Knjigo tvorijo štirje deli: Rožman v vrtincu druge vojne, proces, zahteva za obnovo procesa in zahteva za varstvo zakonitosti. Fenomen škofa Rožmana je v slovenski mentaliteti predvsem čustvene dimenzije. Eni v njem vidijo neizpodbitno figuro zla, drugi mučenca komunizma. Prvi te knjige seveda ne bodo brali, medtem ko bodo drugi zadovoljni z močnim korpusom dokazov, da je bil š...

Emil Filipčič: Problemi

Paradoksalna natura želje je, da se slej ko prej izpolni, je nekje zapisal Cankar. Kot farsa, dodajmo. Filetovi Problemi so pisanje o tem, kako se trgovskemu pomočniku utrne želja, da bi bil slaven (in) pisatelj, da bi bil taglavni, cel roman je lepljenka spominov na lastni lik in delo. Naslov je dvoumen, nekje pravi eden od alteregov, da noče harmonije, temveč probleme, ti problemi so pisani z veliko začetnico,...

Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja

Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.