Apostolos Doxiadis: Stric Petros in Goldbachova domneva

Kehlmann je v Izmeri sveta pokazal, da so znanstveniki, predvsem tisti vrhunski, na robu komedijskih likov, kolikor imajo v razumu preveč, toliko jim zmanjka v čustvih in praktični inteligenci. Gauss in Humboldt, prvi čisti zapečkar in drugi naspidirani raziskovalec, ki mu noben ocean, gorska veriga ali porečje niso uspeli kljubovati, se nam pokažeta kot človeško in emocionalno nerazvita, zakrnela, odljudna in...

Jacques Le Goff: Nastanek vic

Zakaj so v 13. stoletju v krščanskem svetu zavladale vice? Na katerih idejah so bile utemeljene? Kako so preobrazile družbo? So vprašanja, ki vodijo avtorja v preučevanju tega segmenta srednjeveškega časa.

Vanja Pegan: Potovanje na začetek poti

Potovanje na začetek poti je - ob zbirki kratkih zgodb - že tretji Peganov roman in pisavi se nedvomno pozna zrelost in artikuliranost, čeprav je njena glavna tema dozorevanje. Poba iz razsute družine je razpet med različne nefunkcionalne in provizorične domove, zdomskega, očetovega, ljubičinega, tega samo za kratek, prekratek čas, predvsem v (travmatičnem) spominu obstoječega materinega in sestrinega pa stričevo...

Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen

Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.

Morten Ramsland: Pasjeglavec

Pasjeglavec je predvsem duhovit, geografsko razpršen in časovno razpotegnjen roman, družinska saga o Erikssonih, ki zajame štiri generacije prednikov pripovedovalca, pravzaprav njihov občutek, da gre vse ves čas navzdol. Temu umirajoča babica pripoveduje o svojem odraščanju in lastnih otrocih, o tistem, česar se spomni o svojih prednikih in starših, sploh o vsem, kar se že dodobra izmika njenemu zdaj že...

Damir Globočnik: Kulturnozgodovinske študije

Dr. Globočnik je kot umetnostni zgodovinar objavil več knjig o karikaturah v množičnem tisku iz prvega stoletja slovenske časopisne zgodovine. Tokratno delo sestavlja niz člankov, ki osvetljujejo velike mite: spomin na Ilirske province, lik Bismarcka, kakopak Prešerna, »Brenclja«, škofa Jegliča, Riharda Jakopiča, cerkvene freske in panjske končnice.

Jani Kovačič: Knjiga

Za Kovačiča težko rečemo, da je začetnik, po vseh teh letih songov in šansonov, in tudi Knjiga ni prvenec, spomnim se vsaj enega knjižnega izbora njegovih besedil, ki jih je uglasbil in seveda tudi odpel, solo ali v eni od številnih zasedb od Škofljice sem. Vendar ima Knjiga nekaj nezgrešljivih lastnosti prvenca, najprej iniciacijski in skoraj kozmogonični začetek, ki opozarja na začetke nasploh, zraven je skoraj...

Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik

Novi kajpak v slovenščini, v originalu biva namreč že od leta 1995. Sam avtor je stabilen, nikoli ne ra-zočara. Vsakič osvoji bralca: naj si bo z »Zajčjim letom«, s »Tulečim mlinarjem«, z »Očarljivim skupinskim samomorom«, z »Dedom za petami«, ali z zadnjim prevodom. Kako mu uspeva?

Boris Pilnjak: Celo življenje

Pilnjak, psevdonim si je izbral po samoimenovanju gozdnih delavcev, je eno velikih imen ruske porevolucionarne proze, predvsem je prelomen njegov roman Golo leto. Usodo je delil s tistimi sopotniki in prijatelji, ki so bili potem v času stalinizma izobčeni iz javnega življenja in slej ko prej umaknjeni; njemu konkretno so tik pred drugo vojno prisodili vohunstvo za Japonce in ga odstranili z literarnega in sploh...

Jean le Rond D'Alembert in Denis Diderot: Uvod v enciklopedijo

Namreč izdati prevod uvoda v knjigo, ne pa same knjige. Sama Enciklopedija, ki jo je spisalo desetine učenjakov (Diderot, Voltaire, Rousseau etc.) je v svojem času pomenila zmago razuma, saj ni priznavala apriorne avtoritete cerkvene, državne in univerzitetnih oblasti. Ni ti treba vnaprej verjeti, o vsem lahko misliš in na podlagi znanj in sklepanj sam prideš do spoznanj.

Philip Roth: Ameriška pastorala

Roth je eden prepoznavnih ameriških pripovednikov, ime iz čakalnice na Nobelovo nagrado. Večina njegovega opusa je detabuizacijska, od zgodnjih del, v katerih je prepletal živahno erotično in samoerotično delovanje, povezano z občutki krivde. Ob tem je svoje osebe vedno umestil v po rezoniranju izstopajočo judovsko skupnost, osmišljal njeno mehčanje v talilnem loncu in analiziral probleme pripadnikov občestvu pri...

Joža Mahnič: Sence in luči z moje poti

Leksikoni o njem beležijo, da je bil predsednik Slovenske matice, ravnatelj Slovanske knjižnice, tri desetletja gimnazijski profesor in največji poznavalec Župančiča. Molčijo pa, da je bil erudit, ki ga je partijski režim sistematično marginaliziral. Takih je bilo sicer veliko, toda Mahnič se je upiral usodi z bivanjem »popoldanskega intelektualca«, ko je po končanih službah zaživel v prostosti študija...

Italo Calvino: Palomar

V času, ko je Calvino pisal svoj najpopularnejši in takratni refleksiji najbolj všečen in prilagojen, zato za osemdeseta referenčen roman Če neke zimske noči popotnik, roman, ki je narejen iz štrcljev in popasenk različnih literarnih žanrov brez suspenza, samih zase, nedokončanih in zamejenih z banavzastim ljubavnim okvirjem, je vzporedno nastajala zbirka fragmentov o gospodu Palomarju.

Orlando Figes: Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji

Po Natašinem plesu, ki prikazuje rusko kulturno zgodovino do začetka boljševizma, je zdaj angleški zgodovinar dodal še stalinistično obdobje. To za slovenske bralce Britovškovih knjig (Boj za Leninovo dediščino, Stalinov termidor), Štajnerjevih 7000 dni v Sibiriji in prevodov Solženicina, Pasternaka et simile tematsko ni novum. Toda Figesu je uspelo žanre socioloških študij, avtobiografij in literarnih pripovedi...

Sergij Verč: Mož, ki je bral Disneyjeve stripe

Verč ima že kar precejšnjo žanrsko kilometrino, za zdaj zadnji roman je četrti v zadnjih skoraj dvajsetih letih in spet požene v akcijo glavnega preiskovalca, inšpektorja Bena in njegovo ekipo. To pisanje se kar nekajkrat, kot se za kanonizirana dela spodobi, sklicuje na svoje predhodnike, omenja dogodke in napotuje na bolj poglobljeno razlago od prej.

Vaclav Klaus: Modri planet v zelenih okovih

Češki predsednik je napisal polemično knjigo, v kateri pohod okoljevarstvene retorike Ala Gora in podobnih označuje kot pogubo za demokracijo in človekovo svobodo.

Nagib Mahfuz: Ogledala

Mahfuz, nobelovec, ki ga morda najbolj poznamo po prevedeni Kairski trilogiji, v kateri opisuje tipično arabsko četrt in njene prebivalce, pa tudi sicer s strogo versko moralo sprte, skrivaj splošno priznane odklone, popivanje, prešuštvovanje, lokale s petjem in plesom za poročene, ki se skrivajo za dvolično patriarhalnostjo, se je tokrat egipčanske družbe lotil drugače.

Umberto Galimberti: Grozljivi gost: nihilizem in mladi

Gre seveda za generacijo, ki jo definira prek faktorja Q, ki je drža, način vzpostavljanja odnosa z življenjem: mojstri neodgovornosti, brez spoštovanja dolžnosti in brez strahu pred posledicami lastnega delovanja, saj je mogoče vse preklicati, od službe, zakona, spolne identitete do nosečnosti. Toda v to znano izhodišče avtor zareže z globokim filozofskim premislekom, ki pa ni pisan z distanco akademskega stila.

Martin Page: Kako sem postal neumen

Page, gre za psevdonim mlajšega francoskega avtorja, se v svojem romančku, prvencu, ukvarja s temeljnim in zato neredko postavljenim vprašanjem: ali znanje in inteligenca kakorkoli prispevata k človekovi sreči, ali sta orodje, ki naj kakorkoli pripomore k spoznanju in samozavedanju, ali nekaj življenju dodanega. Odgovor je nedvoumen: znanje in inteligenca prispevata, ampak negativno, odštevata se od sreče ali...

Timothy Garton Ash: Facts are subversive

Timothy Ash je prvo ime zgodovine sedanjosti. Kot svoj credo si je postavil vprašanje: kaj bi spraševal ljudi po pariških ulicah, če bi se lahko postavil v čas francoske revolucije 1789? In zato točno to počne danes, ko odide v Srbijo po prevratu, v Kijev oranžne revolucije, v letargični Minsk, v Makedonijo medetičnih spopadov ali v Burmo, kjer je politika zastavljena kot spopad med lepotico in zverjo.

Zoran Živković: Amarcord

Živkovićeva zbirka je dvodelna, v prvem delu so kratke zgodbe, ki se vse ukvarjajo s spominjanjem, takšnim in drugačnim; kaj je spomin, kako na starost, če se nam zdi, da nismo vsega naredili in smo vmes zabušavali, dobiti nove spomine in s tem pomiritev za nazaj, kako izbrisati del spominov kot postopek pri rehabilitaciji zločinca, kako iz celic rekonstruirati spomin genijev, ki se je zalezel tudi še v posmrtne...

J.M. Coetzee: Mladost

Coetzee je trade-mark; česarkoli se loti, zadane bralca. A sploh ne rabi velikih zgodb, norih obratov ali odisejad. Zadošča mu glavni lik, nekaj znancev, par ljubimk, spomin na starše in mesto, v katerem živi.

Patrick Modiano: Ulica Boutiques obscures

Modiano se ukvarja z identiteto kot nečim zagatnim, tesnobnim, neujemljivim, izguba preteklosti oziroma nejasnosti ob poskusih, da bi jo zajeli, so v Ulici - menda pa tudi sicer, beremo - povezane z mučno izgubljenostjo in melanholijo. Njegov pripovedovalec je možak, ki se po dolgem služenju v detektivski agenciji poda raziskat svojo lastno zgodbo.

Bora Ćosić: Consul u Beogradu

Avtor kultnega dela »Življenje moje družine v svetovni revoluciji« je v svojem zadnjem romanu popisal pol stoletja kulturno-politične zgodovine nekdanjega glavnega mesta Jugoslavije od konca tridesetih do začetka devetdesetih.

James Kelman: Preživljanje preživljanje

Kelman je razvpit avtor, njegova proza je na začetku sprožila velik odpor kritike; ta ji je očitala robatost, da jezik najdeva v jarku, surovost, takšne stvari. Ki so čisto resnične, samo da je vmes zmagal pank in se je pokazala potreba po socialnem angažmaju, s Thacherjevo in po njej so šle zadeve nepovratno navzdol in ta izbor iz kratke Kelmanove proze je detekcija tega stanja; od prve zbirke iz leta 1983 do...

Mirjana Bobić Mojsilović: Dnevnik srbske gospodinje

Roman je prvič izšel l. 2000, bil prezrt od medijev in književne kritike, a doživel 53 ponatisov. Od kod takšna erupcija? Obravnava dobo devetdesetih in posredno odgovarja na vprašanje, zakaj so množice tako strastno podpirale velikosrbsko agresijo po ex-jugoslovanskih deželah. Toda kot case-study ne vzame seljaka s šajkačo niti ne bojevitih bradačev, ampak prikupno mladenko, ki se je kulturno oblikovala ob branju...

David Malouf: Umišljeno življenje

Umišljeno življenje je roman o Ovidovih zadnjih letih, možak, navajen na skoraj zvezdniško pesnjenje med rimsko aristokracijo, zapade v nemilost pri cesarju in se potem na skrajni meji sveta, ob Donavi, v ograjeni vasi, ki jo večino leta bičajo mrzli vetrovi, kjer čez zaledenelo reko prihajajo plenit volkovi in še bolj barbarski barbari, takšni sovražni, spominja vsega, očeta, bratove smrti, svojega prejšnjega...

Jacques Sémelin: Očistiti in uničiti

Francoski zgodovinar je napisal komparativno študijo množičnih pobojev na primerih iztrebljanja Judov in zločinov v nekdanji Jugoslaviji ter Ruandi.

Pico Iyer: Videonoč v Katmanduju

Tisto, nad čemer so se navduševali Jugoslovani, ko so njihovo deželo in voditelja poznali v tretjem svetu, se toliko bolj dogaja pripadniku imperialnega naroda, Britancu, Indijcu, Američanu. Iyer se je odločil, da bo potopisno obdelal vpliv ameriškega in britanskega imperija na Vzhod, stehtal dobre in slabe plati, in se tako odpravi v Nepal in Tibet, na Bali in v Bangkok, v indijska in kitajska velemesta v času po...

Veljko Rus: Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom

Sociolog Veljko Rus se je v svojem najnovejšem delu lotil razmisleka o tretji poti družbenega razvoja. Tega ne počne v obliki političnega projekta ali vizije. Vzpostavil je poligon, na katerem preizkuša temeljna stališča evropske levice, svoje razmišljanje pa je umestil v evropski kontekst, kjer imamo zaradi demontaže države blaginje in hipertrofije neoliberalizma opraviti z nevarnim procesom ustvarjanja tržne...